Zasavje v evropskem procesu transformacije

2 hours ago 30

Predstavniki petih evropskih regij – Asturias (Španija), Toskana (Italija), Banska Bistrica (Slovaška), regija Center–Dolina Loare (Francija) in Zasavje (Slovenija) so se med 3. in 5. marcem 2026 v Toskani udeležili delovnega srečanja v okviru NEB Experimentation Journey, ki poteka pod okriljem evropske pobude Innovation for Place-based Transformation.

Gre za del pripravljalne akcije pod okriljem Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, ki regijam omogoča krepitev zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje transformativnih razvojnih politik ter testiranje novih pristopov v praksi. Proces pod okriljem Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije vodi mreža ERRIN (European Regions Research and Innovation Network).

Srečanje, ki je potekalo na polovici eksperimentalnega procesa, je bilo namenjeno predvsem praktičnemu delu: kako razvojne strategije prenesti v konkretne, izvedljive rešitve na ravni regij. Namesto klasičnega konferenčnega formata je bil poudarek na skupnem delu, učenju med regijami ter razvoju lastnih razvojnih poti (transformation pathways).

Takšen pristop neposredno odraža širši evropski premik v razvoju politik – od splošnih ukrepov k tako imenovanim ukrepom, prilagojenim posameznemu območju (»place-based«), ki temeljijo na specifičnih potrebah posameznih območij in omogočajo učinkovitejše naslavljanje kompleksnih izzivov, kot so podnebni prehod, digitalizacija ali demografske spremembe.

Učenje na terenu: Primeri iz Toskane

Osrednji del dvodnevnega srečanja so predstavljali obiski projektov v okviru pobude Toscana Accessibile, ki dostopnost obravnava kot fokusno horizontalno razvojno prioriteto – od javnega prostora in mobilnosti do kulture, turizma in storitev, z jasnim poudarkom na vključevanju vseh skupin prebivalstva.

Celosten pristop k vključenosti kaže, kaj v praksi pomenijo ukrepi, prilagojeni posameznemu območju: razvojne usmeritve ne izhajajo iz splošnih modelov, temveč iz dejanskih potreb ljudi, prostora in lokalnih deležnikov, ki sodelujejo pri načrtovanju razvoja svojega prostora. Ta logika je tudi v središču sodobnih evropskih razvojnih politik z razvojnim konceptom nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov.

Primeri iz prakse:

PER.M.A.GO.(Občina Campi Bisenzio) – projekt izboljšuje dostopnost javnih prostorov in muzejev ter uvaja multisenzorične pristope k predstavitvi kulturne dediščine s ciljem večje samostojnosti uporabnikov in širše družbene vključenosti. Skupnostni pristop k razvoju te kulturne institucije kaže primer dobre prakse vključevanja celotne skupnosti: znanstvenikov, arhitektov, lokalnih društev, mednarodnih partnerjev in lokalnih oblasti.
A.R.T.E. (Prato, Palazzo Pretorio) – projekt sistematično odpravlja senzorne in kognitivne ovire v muzeju ter omogoča vključujočo izkušnjo za vse obiskovalce in aktivno vključevanje oseb z oviranostmi. Z razvojem novih tehnik na novo interpretira bogato slikarsko in kiparsko kulturno dediščino ter jo s tem, ko jo dela dostopno, tudi na novo vrednoti. Hkrati omogoča, da je ta dostopna vsem.

Od izkušenj do konkretnih razvojnih prioritet vključenih regij

Navdihnjeni s terenskimi obiski so udeleženci z metodo soustvarjanja razvijali lastne pristope za reševanje ključnih izzivov v svojih okoljih. Pri tem so uporabljali orodja in metodologije, razvite v okviru programa, ter nadgrajevali svoje razvojne usmeritve.

Cilji:

eksperimentiranje z novimi pristopi k oblikovanju politik, ki temeljijo na vključevanju, trajnostnosti in potrebah konkretnega okolja;
razvoj inovativnih in medsektorskih rešitev;
učenje iz konkretnih izkušenj in preverjenih praks.

Zakaj je to pomembno za regije v prehodu?

Za regije v prehodu, ki se soočajo s strukturnimi izzivi, takšna sodelovanja omogočajo dostop do konkretnih, v praksi preizkušenih rešitev ter spodbujajo sodelovanja, ki so potrebna za razvojni preskok.

Verjamejo, da bodo največ vrednosti za ljudi in okolje v prihodnosti prinesle tiste regionalne razvojne politike, ki bodo temeljile na dejanskih potrebah posameznega prostora. Za proces načrtovanja takšnih politik so pomembna vključenost, zavedanje pomena trajnosti ter kakovosti oziroma dediščine posameznega prostora.

Tudi Strategija regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 izpostavlja pomen tovrstnega pristopa za doseganje bolj skladnega regionalnega razvoja. Za Zasavje pa to pomeni predvsem razumeti, katere so tiste potrebe, s katerimi bomo lahko nadgrajevali ter ustvarjali novo vrednost za regijo, ki že zdaj na izjemno inovativen ter povezan način kaže dobro prakso transformacije.

Savus

Foto: RRA Zasavje

1 of 4