Evropa povozila Golobove laži o črpanju evropskih sredstev

Da bodo podatki letos poleti že bistveno drugačni, je še 22. aprila letos pomirjal premier Robert Golob, ko ga je poslanec SDS Franc Breznik soočil s problematiko črpanja evropskih sredstev. A realnost je žal drugačna. Slovenija je po zadnjih podatkih med 27 državami članicami EU še vedno na zadnjem mestu pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev.

Če smo se še pred nastopom trenutne vlade uvrščali med države, ki so najbolje črpale evropska sredstva, se je to z novo oblastjo spremenilo, saj smo pristali povsem na dnu. Kot je v aprilu opozoril poslanec Franc Breznik, črpanje sredstev iz tako imenovane kohezijske politike za leto 2021–2027 predstavlja največji problem v zadnjih mesecih in tednih. “Da gre pri tem črpanju res vse narobe, kažejo tudi zadnji podatki Evropske komisije,” je bil jasen in postregel s podatki o črpanju sredstev s 17. aprila (približno skupaj 5,9 odstotka). Čeprav premier večkrat govori, da nam zavidajo, je poslanec opozoril, da se nahajamo na dnu kot država, ki najmanj črpa evropska sredstva. “Podobno je s sredstvi za okrevanje in odpornost, kjer smo prav tako na 41 procentih realizacije. Hrvati, recimo, so daleč preko dveh tretjin,” je še  izpostavil in Goloba povprašal, kako bomo okrepili črpanje sredstev.

Foto: Posnetek zaslona RTVS

Premier pozival k potrpljenju
“Vse to se izvaja v resnici bistveno bolj učinkovito, kot se želi prikazati,” je poslancu Brezniku pojasnjeval premier. “Preteklo programsko obdobje, ki se je zaključevalo v tem mandatu, je bilo počrpano več kot stoodstotno, sliši se čudno, ampak bilo je počrpano v celoti,” je navedel in dodal, da je ključno, koliko sredstev počrpajo do konca. Vztrajal je, da je skrb zaradi črpanja sredstev odveč, ker naj bi bili v kratkem podatki za Slovenijo drugačni, in pozval k potrpljenju.

“Gre enostavno za to, da se je v prvih letih v Sloveniji vedno črpalo nekoliko počasneje. Že v mesecu in pol se bo pokazalo, da je tempo črpanja bistveno narasel. Se vam zahvaljujem za skrb, ampak ta skrb je v resnici odveč,” je izjavil Golob in pojasnil, da je skrb odveč, ker je vlada februarja sprejela načrt, kako bomo pospešili črpanje in na kakšen način bomo dali prednost projektom znotraj kohezijske politike, ki imajo večjo stopnjo verjetnosti izvedljivosti. “Se pravi, da ne bomo vztrajali s projekti, za katere obstaja verjetnost, da se ne bi dokončali, ampak s tistimi, ki se pač bodo. Tudi zaradi tega bodo podatki letos poleti že bistveno drugačni,” je bil jasen in izrazil prepričanje, da bodo poleti pokazali novo tabelo in mogoče tudi kakšen drugačen zaključek.

Minister Aleksander Jevšek in predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)

Le prazna obljuba
Drugačnega zaključka pa v realnosti ni. Prejšnji teden je namreč Evropska komisija objavila podatke o črpanju evropskih kohezijskih sredstev do 30. junija 2025, in sicer iz programskega obdobja od 2021 do 2027, ki kažejo, da smo po črpanju sredstev še naprej na zadnjem mestu med državami članicami EU. Tako nas seveda prehitevajo vse sosednje države, Hrvaška se kot najbolj uspešna med slednjimi uvršča na 15. mesto.

Vir: Evropska komisija

Da nas pri črpanju kohezijskih sredstev prehitevajo vse države članice EU, torej tudi Romunija in pa Bolgarija, nam nedvomno ne more biti v nikakršen ponos. Zlasti, ker smo ob vstopu v EU tako močno obetali napram drugim državam, ki so se tedaj tudi pridružile Uniji. Dejstvo je, da smo iz Bruslja prejeli 394,3 milijona evrov (od načrtovanih 1.402 milijona evrov), v EU pa smo vplačali 444,9 milijona evrov (od načrtovanih 731,4 milijona evrov), s tem pa postali neto vplačniki v EU blagajno. A očitno evropskega denarja, ki je v Bruslju zagotovljen, nikakor ne znamo pripeljati v domovino. Marsikdo meni, da je temu tako, ker pri črpanju evropskih sredstev obstaja precejšen nadzor.

Ž. N.