ARTICLE AD
Več kot polovica vprašanih v Sloveniji je stanje neodvisnosti sodišč in sodnikov ocenila pozitivno, kaže najnovejša raziskava Eurobarometer. Slovenija je v tem pogledu zelo blizu povprečja v Evropski uniji, ki znaša 54 odstotkov. Najbolj zadovoljni z neodvisnostjo sodstva med 27 članicami EU so Finci, najmanj pa Poljaki.
Na vprašanje, ali bi sodni sistem v svoji državi glede neodvisnosti sodišč in sodnikov ocenili kot zelo dober, dober, slab ali zelo slab, je sedem odstotkov Slovencev označilo odgovor “zelo dober”, še skoraj polovica (49 odstotkov) pa “dober”, kaže raziskava Eurobarometer.
S tem je neodvisnost sodstva pozitivno ocenilo 55 odstotkov vprašanih v Sloveniji, ki se je s tem zelo približala povprečju v EU pri 54 odstotkih.
Najnižjo stopnjo zaupanja v neodvisnost sodstva med članicami EU so izkazali prebivalci Poljske, Hrvaške in Bolgarije, najvišjo pa Finci, Avstrijci in Danci.
Na Finskem je neodvisnost sodišč in sodnikov pozitivno ocenilo 89 odstotkov vprašanih, na Poljskem pa le 24, medtem ko je 70 odstotkov Poljakov menilo, da je stanje na tem področju slabo ali zelo slabo.
Največ sodelujočih v raziskavi na ravni celotne EU je ob tem menilo, da k njihovi oceni neodvisnosti sodstva največ prispeva položaj in družbeni status sodnikov, kar v zadostni meri zagotavlja njihovo neodvisnost.
V raziskavi so sodelovali tudi prebivalci štirih držav kandidatk za vstop v EU – Albanije, Srbije, Severne Makedonije in Črne gore. V vseh je bila stopnja zaupanja v neodvisnost sodstva nižja od povprečja EU, pri čemer se mu je Albanija najbolj približala s 47 odstotki. V Srbiji je pozitivno mnenje glede neodvisnosti sodišč podalo 30 odstotkov vprašanih, v Severni Makedoniji 28, v Črni gori pa 26 odstotkov.
Z enim od vprašanj so v raziskavi preverili tudi, ali bi prebivalci EU s sodišči raje komunicirali prek elektronske ali klasične pošte. V povprečju so bili odgovori na ravni EU med obema možnostma približno izenačeni, tudi v Sloveniji je elektronska pošta z 48 odstotki le za dve odstotni točki prehitela klasično.
V tem pogledu sicer izstopajo zlasti Danci in Estonci, kjer je preferenco komunikacije po klasični pošti označilo le 19 oz. 20 odstotkov vprašanih, kar 70 oz. 68 odstotkov pa po elektronski pošti.
Raziskava Eurobarometer je bila izvedena med 13. januarjem in 2. februarjem. V njej je sodelovalo 25.772 anketirancev iz 27 držav članic EU in 3539 iz štirih držav kandidatk.