EU v vzpostavitev evropskega okvirja za komuniciranje med nujnimi službami članic

Kot je opozorila podpredsednica komisije, pristojna za varnost, naravne nesreče, velike industrijske nesreče in varnostne grožnje ne upoštevajo nacionalnih meja, zaradi česar se pripadniki nujnih služb pri soočanju z njimi spopadajo z operativnimi ovirami. “Ko se zgodijo takšne krize in tragedije, potrebujemo hitro, zanesljivo in varno komunikacijo,” je poudarila. Dodala je, da imajo sicer države članice vzpostavljena robustna nacionalna omrežja za izredne razmere, ki pa na mejah pogosto nehajo delovati. Zato komisija po besedah Virkkunen predlaga, da bi leta 2030 vzpostavili evropski okvir, ki bi pripadnikom nujnih služb v državah članicah EU in schengenskega območja omogočil nemoteno izmenjavo podatkov, sporočil ter fotografij in videoposnetkov prek državnih meja. Po pričakovanjih se bo leta 2030 v “sistem sistemov” povezala prva skupina okoli 12 članic, vse pa se bodo morale glede na predlog pravne podlage priključiti najkasneje do leta 2036. Kot je pojasnila podpredsednica komisije, takšen postopni pristop odraža različne faze prehoda z ozkopasovnih radijskih sistemov na komuniciranje prek širokopasovnih tehnologij, kot je 5G, v katerih se trenutno nahajajo posamezne države. EU ne bo vzpostavila enega osrednjega sistema za upravljanje z vsemi podatki, temveč bodo države ohranile popoln nadzor nad svojimi sistemi za komuniciranje, prek evropskega okvirja pa bo zagotovljena interoperabilnost teh sistemov, je povedala. Vanj bodo lahko članice povezale tudi sosednje države, ki niso del schengna, če bo to v skupnem interesu EU, je dejala. “Evropski sistem kritičnih komunikacij (EUCCS) bo podprl več kot pet milijonov prvih posredovalcev po Evropi vsakodnevnem reševanju življenj in v obsežnih izrednih situacijah,” je še povedala Virkkunen. Evropski komisar za notranje zadeve Magnus Brunner pa je pojasnil, da ima EU že vzpostavljen sistem, ki omogoča pomoč gasilcev iz določene države pri gašenju požarov ali odpravi posledic drugih nesreč v drugi članici, vendar pa morajo zagotoviti ad hoc rešitev za medsebojno komuniciranje. “Z EUCCS bodo lahko delili glasovna sporočila, videe in pozicije, z eno samo napravo,” je dejal. Člana komisije sta ob tem zagotovila, da bo novi sistem varen pred različnimi grožnjami, kot so vse pogostejši kibernetski in hibridni napadi. V ta namen bodo po komisarjevih navedbah vzpostavili dva nova centra, eden od njiju bo spremljal delovanje sistema, drugi pa zagotavljal njegovo varnost. Pred vzpostavitvijo okvirja bosta morala danes predstavljeni predlog pravne podlage potrditi Svet EU in Evropski parlament. Viri v Bruslju pričakujejo, da bo zakonodaja sprejeta do leta 2028, nakar bodo sledile priprave na implementacijo. Po potrditvi končne različice zakonodaje bodo znani tudi okvirni stroški vzpostavitve sistema, ki jih bodo večinoma nosile države.