.png)
6 hours ago
20
ARTICLE AD
Madžarska in Slovaška se bosta v prihodnjih mesecih znašli pod povečanimi pritiski ZDA in Evropske unije, da zmanjšata oziroma postopoma opustita uvoz ruskih fosilnih goriv. Obe državi sta med zadnjimi članicami EU, ki še vedno dobivata nafto po naftovodih iz Rusije, hkrati pa se soočata z zahtevnimi infrastrukturnimi omejitvami, saj nimata dostopa do morja.
Vprašanje energetske odvisnosti se je znova znašlo v ospredju po zadnjih pogovorih med Washingtonom in Brusljem. V ameriški prestolnici so se predstavniki Evropske unije, med njimi tudi David O’Sullivan, odgovoren za sankcije EU, sestali s predstavniki administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razpravljali so o možnostih dodatnih ukrepov proti ruskemu gospodarstvu in o tem, kako pospešiti odmik Evrope od ruskih energentov.
Kot je za Euronews ocenil raziskovalni analitik pri German Marshall Fund v ZDA Eammon Drumm, bo skupni cilj Bruslja in Washingtona postopna odprava ruskih fosilnih goriv, kar bo za Madžarsko in Slovaško pomenilo dodatne izzive. „Mislim, da bosta ti dve državi na tem področju stisnjeni,“ je dejal Drumm ter dodal, da bo pritisk naraščal, tudi če sami neposredno ne bi postali tarča ameriških sekundarnih sankcij.
Sekundarne sankcije, ki bi lahko prizadele večje uvoznike ruskih energentov, kot sta Indija in Kitajska, po oceni analitikov sicer ne bi bile neposredno usmerjene proti državam članicam EU. A politični pritisk, ki ga izvaja Washington, je vse izrazitejši, zlasti ob pozivih predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, naj se Evropa „čim prej znebi umazane ruske energije“.
Energetska odvisnost in izjeme v EU
Evropska unija je leta 2022 sicer že uvedla embargo na uvoz ruske nafte, vendar sta si Madžarska in Slovaška zagotovili izjeme zaradi posebnih geografskih okoliščin. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je minuli teden znova poudaril, da njegova država nima alternativnih poti za uvoz in da so odločitve o oskrbi preprosto vezane na obstoječo infrastrukturo.
„Energijo lahko kupite iz katerega koli cevovoda, ki pride sem,“ je dejal Szijjártó ter ob tem zanikal, da bi bil Budimpešta pod neposrednim pritiskom Washingtona, poroča Euronews.
Kljub temu analitiki, med njimi tudi Drumm, menijo, da se bo moral proces postopnega zmanjševanja odvisnosti nadaljevati. Po njegovih besedah bosta Madžarska in Slovaška v prihodnjih letih verjetno skušali pridobiti dodatna evropska sredstva za financiranje energetskih projektov, ki bi omogočili diverzifikacijo virov.
Diverzifikacija kot ključni izziv
Euronews ob tem poroča, da EU v okviru načrta REPowerEU načrtuje popolno odpravo uvoza ruske energije do leta 2027. To predstavlja velik izziv za obe državi, saj je nadomestitev obstoječe infrastrukture draga, hkrati pa zahteva večletne investicije.
Možne alternative se kažejo v večjih dobaviteljih iz regije in Bližnjega vzhoda, denimo iz Norveške ali Azerbajdžana. Uvoz iz ZDA, ki ga predvideva tudi trgovinski dogovor med EU in Washingtonom, ocenjen na 750 milijard dolarjev do leta 2029, pa je za Madžarsko in Slovaško precej manj dosegljiv, ker nimata pristanišč.
Poleg ekonomskih dejavnikov ima pomembno vlogo tudi varnost. V zadnjih mesecih je Ukrajina večkrat napadla odseke naftovoda Družba na ruskem ozemlju, kar je za kratek čas povsem ustavilo pretok. To dodatno krepi argumente za diverzifikacijo virov in zmanjšanje odvisnosti od transportnih poti, ki potekajo skozi vojna območja.
Madžarska sklenila dogovor s Shellom
Madžarska se medtem že premika v smeri večje razpršitve uvoznih poti. Zunanji minister Szijjártó je v torek sporočil, da je Budimpešta s podjetjem Shell podpisala dolgoročno pogodbo o dobavi zemeljskega plina. Dogovor predvideva nakup dveh milijard kubičnih metrov plina v obdobju desetih let, s pričetkom leta 2026.
Minister je sporazum označil za „največji tovrstni dogovor z zahodnim podjetjem“ in dodal, da si Madžarska želi, da bi mu v prihodnjih letih sledili še drugi podobni projekti. Analitiki pa ob tem poudarjajo, da gre za pomemben signal, da bo Budimpešta, kljub odpornosti do pritiskov, morala iskati poti k zmanjšanju odvisnosti od ruskih virov.
Euronews še navaja, da bosta Madžarska in Slovaška najverjetneje skušali čim dlje ohranjati obstoječe izjeme, vendar dolgoročno ne bosta mogli prezreti skupnega evropskega cilja. Proces opuščanja ruskih fosilnih goriv se po oceni poznavalcev ne bo ustavil, temveč bo v prihodnjih letih pridobil še večjo politično težo.
Foto: pexels
Morda vas zanima tudi
Objava EU in ZDA stopnjujeta pritisk na Madžarsko in Slovaško glede uvoza ruskih fosilnih goriv je bila najprej objavljena na
English (US)