»Gluhi in naglušni so v družbi nevidni«

Društvo gluhih in naglušnih Južne Primorske, ki skupno šteje 350 članov, letos praznuje 70. obletnico delovanja. V soboto v ta namen v Gledališču Koper organizirajo slavnostno akademijo, ki bo združila člane društva, njihove družine, prijatelje ter predstavnike lokalnih oblasti. Cilj obeležitve jubileja je krepitev vezi ter spodbujanje razumevanja in medsebojnega spoštovanja. Javnosti želijo sporočiti, da gluhi in naglušni niso le pasivni opazovalci, ampak si zaslužijo polno vključevanje v vse vidike življenja.

»Kot marsikatero nevladno društvo se tudi mi soočamo z vrsto izzivov. Največji med njimi so pomanjkanje finančnih sredstev za izvajanje posebnih socialnih programov, kadrovske omejitve, demografske spremembe, staranje članstva in težje vključevanje mlajših generacij. Eden od največjih izzivov, s katerimi se soočamo, pa je še vedno nizka ozaveščenost javnosti o potrebah in pravicah oseb z izgubo sluha,« je dejala Sonja Bordon, sekretarka v Društvu gluhih in naglušnih Južne Primorske.

Pomemben del razumevanja položaja gluhih in naglušnih predstavlja tudi poznavanje njihovega jezika. Vsaka država oziroma narodna skupnost ima namreč svoj znakovni jezik, ki se je razvijal neodvisno, s svojimi pravili in slovnico, podobno kot govorjeni jeziki. V posamezni državi lahko obstajajo celo regionalne različice, ki jih narekujejo lokalne skupnosti. Čeprav univerzalnega znakovnega jezika ni, obstaja mednarodni znakovni jezik, ki se uporablja predvsem na konferencah in mednarodnih srečanjih.

Na območju Južne Primorske osebe z izgubo sluha kot svoj prvi jezik uporabljajo slovenski znakovni jezik. Mnogi so ga osvojili že v šolskih letih, drugi pa kasneje, s pomočjo društev in izobraževanj. Za številne gluhe in naglušne je to primarno sredstvo sporazumevanja, kar je treba vedno upoštevati pri pripravi informacij, organizaciji dogodkov ter pri vključevanju v družbo. Poseben izziv predstavljajo dvojezična območja, kot je slovensko-italijansko, kjer se gluhi soočajo kar z dvema jezikoma naenkrat. Stanje pa dodatno otežuje dejstvo, da sta na tem območju trenutno na voljo zgolj dve verificirani tolmački, kar je občutno premalo glede na naraščajoče potrebe skupnosti, ki se želi aktivno vključevati v izobraževanje, delo in javno življenje.

Mestna občina Koper je v smeri izboljševanja kakovosti življenja gluhih in naglušnih že storila določene korake. Leta 2023 je občinski svet sprejel analizo položaja invalidov z akcijskim načrtom za izboljševanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Mestni občini Koper za obdobje od leta 2023 do 2027. »Letos smo pripravili predlog za namestitev indukcijskih slušnih zank, ki bi naglušnim osebam olajšale poslušanje. Posredovali smo ga več kot dvajsetim organizacijam, katerih delo temelji na neposredni komunikaciji z občani. Dobili smo pozitivne odzive in na Rižanskem vodovodu Koper že namestili dve indukcijski slušalki,« je povedala Olga Franca iz MOK ter dodala, da so na primerno komunikacijo z gluhimi in naglušnimi opozorili tudi zdravstveno osebje v bolnišnicah in ambulantah ter voznike prevoznika Arriva. Prav tako so v glasilu Mestne občine Koper namenili celo stran objavjanju dela Sveta invalidov. »Mestna občina Koper v svoje protokolarne prireditve v kulturne programe vključuje člane sveta invalidov, kjer imajo predstavniki možnost, da predstavijo svoje aktivnosti,« je še dodala Franca.

V Sloveniji imamo več kot dvesto tisoč oseb, ki se soočajo z izgubo sluha, predvsem pa je to spremljajoča invalidnost starejših. Narašča tudi število mladih, med katerimi je vedno več tistih, ki imajo poškodbo ali okvaro sluha, velik problem pa postaja tudi šumenje v ušesih ali tinitus.

Ana Zupan