ARTICLE AD
Evropsko poletje je za mnoge sinonim sprostitve, sonca, potovanj in družinskih doživetij. A v resnici si vse več Evropejcev niti osnovne enotedenske počitnice ne more privoščiti. Ne govorimo o luksuznih letoviščih na Maldivih ali izletih v eksotične kraje. Govorimo o tednu dni stran od doma – kjerkoli, samo da je vsaj nekaj dni počitka. Podatki Eurostata za leto 2024 razkrivajo zaskrbljujočo realnost: v povprečju si kar 28 odstotkov prebivalcev EU tega osnovnega oddiha ne more privoščiti.

Vse več prebivalcev Evropske unije si niti enkrat na leto ne more privoščiti oddiha zunaj doma
Zemljevid socialne neenakosti v Evropi je tudi zemljevid (ne)možnosti dopustovanja. Medtem ko si v Luksemburgu le devet odstotkov ljudi ne more privoščiti tedna oddiha, je ta delež v Romuniji osupljivih 59 odstotkov.
Najvišji deleži v državah vzhodne in južne Evrope
Romunija: skoraj dve tretjini brez možnosti oddiha
Zadnje poročilo Eurostata izpostavlja Romunijo kot državo z največjim deležem prebivalstva, ki si ne more privoščiti enotedenskega dopusta. Skoraj šest od desetih Romunov ostaja doma, tudi poleti, ko si drugi pakirajo kovčke. Temu najverjetneje botruje kombinacija nizkih dohodkov, višjih življenjskih stroškov in omejenih socialnih mehanizmov pomoči.
Grčija, Bolgarija in Madžarska v nezavidljivem položaju
V Grčiji si oddiha ne more privoščiti 46 odstotkov prebivalcev, v Bolgariji 41, na Madžarskem pa 39 odstotkov. Gre za države, ki so že leta v skupini tistih z visoko stopnjo socialne ogroženosti. Pandemija, inflacija in energetska kriza so le še poglobile razlike.
Tudi Hrvaška, sicer priljubljena turistična destinacija, ni izjema: kar 35 odstotkov Hrvatov ostane doma. Podobno velja za Španijo (33 %) in Portugalsko (35 %), ki pogosto delujeta kot sanjski počitniški destinaciji – a ne nujno za lastne prebivalce.
Kje si ljudje oddih najlažje privoščijo?
Zahodna in severna Evropa z boljšimi rezultati
Slika je precej drugačna v severnih in zahodnih delih Evrope. V državah, kot so Luksemburg (9 %), Švedska (12 %), Nizozemska (13 %), Slovenija (14 %) in Finska (15 %), si velika večina prebivalcev lahko privošči enotedenski oddih. V Sloveniji je ta delež primerjalno ugoden, a ni brez opozorilnih znakov.
Med državami z najboljšimi rezultati izstopa tudi Avstrija, kjer je ta delež 19 odstotkov. V Nemčiji si oddiha ne more privoščiti 21 odstotkov ljudi, kar je sicer pod povprečjem EU, a še vedno pomeni več kot petnajst milijonov ljudi.
Slovenija pod povprečjem, a z rezervami
Pri nas si oddiha ne more privoščiti 14 odstotkov prebivalcev. To je bolje od povprečja EU, a daleč od idealnega. Dejstvo, da skoraj vsak sedmi Slovenec ostane doma, je zgovorno. Predvsem gre za ljudi z nizkimi dohodki, veččlanske družine, upokojence in samozaposlene.
Zakaj si toliko Evropejcev ne more privoščiti počitnic?
Rast stroškov in stagnacija plač
Glavni razlog za takšno sliko so naraščajoči življenjski stroški in stagnacija plač. Počitnice niso le strošek za namestitev in prevoz. Vse vključuje tudi višje cene hrane, dodatne stroške za otroke in pogosto izgubo prihodka zaradi neplačanega dopusta, kar je še posebej težko za samozaposlene in prekarne delavce.
Negotovost in inflacija po pandemiji
Epidemija covida-19 je premešala karte številnim družinam. Mnogo ljudi je ostalo brez prihrankov, nato pa so jih doletele še podražitve osnovnih življenjskih potrebščin. Inflacija je v nekaterih državah poskrbela za realni padec kupne moči tudi pri tistih, ki imajo redne prihodke.
Revščina zaposlenih ni več izjema
Vedno več ljudi dela, a še vedno ne zasluži dovolj, da bi si privoščili enotedenski dopust. Revščina zaposlenih je postala normalizirana realnost, kar kaže na strukturne težave znotraj trga dela in socialne politike v številnih državah.
Kaj pomeni, če si nekdo ne more privoščiti oddiha?
Počitnice niso luksuz, temveč potreba
Dopust ni kaprica ali razvajanje. Gre za osnovno potrebo telesa in duha po počitku, odklopu in regeneraciji. Ljudje, ki si ne morejo privoščiti dopusta, pogosteje trpijo zaradi izgorelosti, depresije in kroničnega stresa.
Vpliv na družine in otroke
Družine z otroki, ki si ne morejo privoščiti skupnega oddiha, so prikrajšane za dragocen čas povezovanja in doživetij. Otroci iz teh družin so prikrajšani za izkušnje, ki jih njihovi vrstniki jemljejo kot samoumevne.
Dolgoročni socialni in zdravstveni učinki
Pomanjkanje počitka vodi v večjo bolniško odsotnost, slabšo produktivnost in dolgoročno tudi večji pritisk na zdravstveni sistem. Tudi socialna izključenost se poglablja, saj postajajo skupna doživetja razkošje, ki si ga lahko privoščijo le nekateri.
Kaj lahko naredijo države članice?
Socialna politika mora vključevati tudi pravico do počitka
Čeprav se pogosto govori o minimalni plači in dostopu do osnovnih storitev, je pravica do dopusta pogosto spregledana. V nekaterih državah obstajajo sheme subvencioniranih počitnic za socialno ogrožene – a pogosto niso dovolj znane ali dostopne.
Spodbujanje notranjega turizma z dostopnimi cenami
Države bi lahko spodbujale domači turizem z ugodnejšimi cenami za domače prebivalce, kot to denimo že delno počnejo v Franciji in na Poljskem. Sistem bonov ali olajšav za dopust bi lahko bil koristen ukrep, a le, če je premišljeno izveden.
Vključitev pravice do počitnic v širše razumevanje dostojnega življenja
Poleg dostopa do stanovanja, zdravstva in izobraževanja bi morala biti tudi možnost vsaj tedenskega oddiha del sodobne definicije dostojnega življenja. Pravica do oddiha ne bi smela biti odvisna od privilegijev.
Objava Enotedenske počitnice? Številni Evropejci si jih še vedno ne morejo privoščiti se je pojavila na Vse za moj dan.