Edini pravi demokrati

V parlamentarnih vrstah vse po starem: poslanke in poslanci v torek začenjajo aprilsko redno sejo, SDS želi prepovedati še eno od strank, državni svet pa spet porablja davkoplačevalski denar za financiranje kampanje desnice.

Pa začnimo kar z zadnjega konca. Lotričev državni svet je podobno kot že pred njim vlada in predsednica republike začel s svojim podkastom. V njem Marko Lotrič sicer v nasprotju z Natašo Pirc Musar ni voditelj podkasta, je pa zato postal prvi gost. Vodenje je namesto njega prevzel profesionalni propagandist desnice, sicer pa se predstavlja tudi kot novinar, Peter Merše. Poleg Lotriča je gostoval tudi državni svetnik Aleš Pulko, ki je na zadnjih svetniških volitvah premagal nekdanjega predsednika državnega sveta Alojza Kovšco. Skupaj so potem v skoraj uro dolgem pogovoru pojasnjevali svoja stališča, predvsem do vlade in njene politike. Če se podkast ravno ne šibi pod težo ogledov, pa jim je vsaj uspelo nekaj denarja preliti k svoji medijski sferi pred naslednjimi volitvami, na katerih se bo za vstop v državni zbor z namenom vstopa v Janševo četrto vladno koalicijo merila tudi stranka Marka Lotriča Fokus.

Nekoliko več težav pa ima SDS očitno s še enim svojim potencialnim koalicijskim partnerjem – Logarjevimi Demokrati. SDS namreč toži ministrstvo za notranje zadeve, da je Anžetu Logarju sploh dovolilo registrirati stranko pod tem imenom, saj naj bi po njihovo ime Demokrati preveč spominjalo na še eno njihovo registrirano ime Slovenski demokrati. Volivke in volivci bi tako lahko dobili vtis, da gre, kot so se sami izrazili v tožbi, za novo ločino Slovenske demokratske stranke. In verjetno se ne bi pretirano zmotili. SDS kot edini pravi demokrat tako od upravnega sodišča sedaj pričakuje, da ta stranko Demokrati izbriše iz registra in prepove delovanje pod tem imenom.

Od kratkotrajnih sporov za potrebe navideznega distanciranja pred volitvami pa do kratkotrajnih najemov. Poslanke in poslance čaka prva obravnava predloga zakona o gostinstvu, s katerim vlada predlaga omejitev kratkoročnega najema stanovanj. Predlog vsebuje določbe, ki bi kratkoročni najem oziroma tako imenovano airbnbjevstvo omejile na 60 dni letno v večstanovanjskih stavbah ter na do 150 dni letno v eno- ali dvostanovanjskih stavbah. Pri tem predlog daje nekaj manevrskega prostora tudi občinam, ki bi lahko omejitve glede na lasten trg stanovanj in turistične kapacitete razrahljale oziroma še zaostrile. 60-dnevno omejitev bi tako lahko občina spremenila v omejitev nekje med 30 in 90 dnevi, 150-dnevno pa med 30 in 180 dnevi. Podobne omejite v nekaterih drugih državah sicer niso redkost. Kljub temu pa sobodajalci že izkazujejo pripravljenost za izpodbijanje morebitnega sprejetega zakona na ustavnem sodišču. 

Na dnevnem redu aprilske redne seje so med drugim tudi tretja obravnava zakona o dostopnosti gradiva o poosamosvojitveni trgovini z orožjem, druga obravnava zakona o medijih, ponovno odločanje o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ji je odložilni veto izglasoval državni svet, ter skoraj že pozabljena SDS-ova interpelacija vlade. 

Blaž Omahen