ARTICLE AD
Sredi zelene avenije, na strehi Plečnikove Trafike, prav tam, kjer domuje majhna, a velikodušna mikro knjigarna revije Outsider, se je naselilo (še eno) nenavadno bitje. To lebdeče bitje šampanjec in zelene metalik barve je s svojimi estetiziranimi špičastimi kraki zavzelo celotno površino majhne arhitekture, od koder z varne distance spremlja dogajanje v svoji neposredni bližini. Nadrealna entiteta, ki okolice ne le opazuje, temveč se nanjo tudi odziva s svetlobnimi vzorci, je delo Edine Muftić, mlade intermedijske umetnice, in Mie Ventin, oblikovalke, stilistke in kostumografinje.
Projekt, ki je nastal v okviru 19. festivala Svetlobna gverila, je prvo skupno delo mladih ustvarjalk z raznolikimi ozadji delovanja: “Najin pristop se naravno dopolnjuje. Mia se spretno giblje v prostoru izdelave in tehnične izvedbe, jaz pa izhajam iz digitalnih postopkov – 3D modeliranja, simulacij in konceptualne gradnje forme. Projekt nama je omogočil, da obe najini področji spojiva v eno; materialno in virtualno hkrati.« za Outsider razloži Edina Muftić.
Rezultat soustvarjanja in dopolnjujočih si veščin umetnic je instalacija večjih dimenzij, ki združuje 3D natisnjeno skulpturo z video projekcijo. Instalacijo opredeljujejo fantazijske forme, ki iščejo zglede v organskih strukturah; žuželčjih kokonih, školjkah in eksoskeletih. S svojo predimenzioniranostjo, eksotično barvo in obliko se izmika vsem klasifikacijam, kljub temu pa vzbuja občutek nekakšne biološke prisotnosti. Tej neznani entiteti življenjskost vliva tudi dejstvo, da nanjo vpliva tuja prisotnost, ki ruši status Q: »Telesna prisotnost gledalca v prostoru aktivira objekt, ki se odzove s svetlobnimi odsevi, vendar nam ne ponuja jasnega odgovora. Delo tako ni didaktično, temveč odprto vprašanje samo po sebi.« delo interpretirata umetnici in dodata »Odpira vprašanja o tem, kdo ali kaj moti koga: Je invaziven objekt ali smo invazivni mi?«.
Edina Muftić in Mia Ventin s tem odgovarjata na temo letošnje Svetlobne gverile, motnje, in spodbujata razmislek o neopaženem, a globokem vplivu človeške dejavnosti na občutljive sisteme. Z bitjem ne podajata jasnega sporočila, niti ga ne želita. Njegovo delovanje se sproži z bližino, pomen odziva, naj bo to opozorilo, vabilo ali obramba, pa ostaja prepuščen naši interpretaciji. Nekje med pasivnostjo in odzivom simbolično organsko bitje – neke vrste outsider – v nas namenoma vzbuja občutje nestabilnosti, nejasnosti in nelagodja.
Razmeroma zahteven projekt, tako zaradi velikosti, kot zaradi tehnike izvedbe (3D tisk), sta umetnici soustvarili s pomočjo Fablaba v Centru Rog in s podporo tehnične in kuratorske ekipe Svetlobne gverile. Bitje, udobno nameščeno na streho Plečnikove Trafike, je tam, da moti in da se ga zmoti vse do 14. junija 2025.
Piše: Pia Miklič