DZ razdeljen v stališčih glede posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih

Poslanci na današnji seji DZ razpravljajo o predlogu razpisa posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki ga je v DZ vložila Levica. Koalicijski Levica in SD bosta predlog za razpis referenduma soglasno podprli, poslanci Svobode pa bodo večinoma proti. Ni pa še jasno, kako se bodo odločili v opoziciji.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v imenu predlagateljev referenduma ocenil, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov “spodbuda za to, da opravimo temeljno razpravo o demokraciji”.

Spomnil je, da je zveza Nato predvsem pod novim vodstvom z generalnim sekretarjem Markom Ruttejem začela zelo eksplicitno navijati za poviševanje obrambnih izdatkov. Ob tem v Levici na dogajanje gledajo kot na “militantno histerijo”, ki ni utemeljena na resni analizi.

Izpostavil je, da bi dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP pomenil petino celotnega slovenskega proračuna. “Petina vsega denarja, ki ga ta država porabi, bi po željah Nata morala biti namenjena za oboroževanje. V Levici temu seveda temu seveda nasprotujemo,” je bil jasen.

Na drugi strani je minister za obrambo Borut Sajovic povedal, da so se razmere v svetu okrog nas drastično spremenile in je treba na izzive odgovoriti “z dejanji, z modrostjo, z diplomacijo, zavzemanjem za mir, pa tudi s krepitvijo lastne varnosti, in to delamo”.

Spomnil je, da je DZ resolucijo, ki opredeljuje obrambne izdatke, sprejel nedolgo nazaj, ta pa izdatke do leta 2030 zvišuje na tri odstotke. Kot minister je sicer vse bolj razočaran, da odgovornost za varnost “aktivno, z dejanji, s proračunom, z rešitvami, s podporo resoluciji najodločneje, trdno in zelo osamljeno izvajajo samo še v poslanski skupini Gibanja Svoboda”. Na vladi referendumu nasprotujejo, je dejal.

Vrh v Haagu pred nekaj dnevi je po njegovih besedah pokazal enotnost zaveznic. Kot je dejal, je Sloveniji uspelo, “da se je čas povečanja obrambnih izdatkov na tri odstotke in pol za neposredno obrambo podaljšal z leta 2032 na 2035”. Ob tem je bila po njegovem mnenju jasno opredeljena dvojna raba.

Ponosen pa je tudi na stališče predsednika vlade Roberta Goloba, “ki se je na zasedanju vodij zavzel za to, da se varnostne obrambne kapacitete uporabijo aktivno tudi za to, da se čim prej doseže mir in prepreči prelivanje krvi in izgubo življenj civilistov v Gazi”.

Tudi poslanec NSi Janez Žakelj je v predstavitvi poslanskih stališč poudaril pomen članstva Slovenije v Natu. “V NSi podpiramo postopno zviševanje obrambnih izdatkov Slovenije,” je povedal, hkrati pa je opozoril, da mora biti ta dvig skrbno načrtovan, premišljen in učinkovit.

Žakelj meni, da se tako premier Golob kot koalicija sprenevedata, saj Levica in SD naj ne bi opazili, da je v izhodiščih vlade pred vrhom Nata zaveza članic o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. Dejal je, da NSi pri tem sprenevedanju ne bo sodelovala.

Po mnenju SD je nujno, da o dvigu obrambnih izdatkov odločajo državljani. “Verjamemo, da je posvetovalni referendum pot do širšega soglasja in trdnejše prihodnosti naše države, hkrati pa bi izid referenduma vladi podal legitimno izhodišče za zastopanje interesov Slovenije v mednarodni skupnosti,” je dejal poslanec Predrag Baković.

Tudi poslanec Levice Milan Jakopovič je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudaril nujnost referenduma. “Če damo tri odstotke BDP za vojsko ali celo več, bo to nekje drugje zmanjkalo ali pa se bomo dodatno zadolžili na račun prihodnjih generacij,” je zatrdil.

Po besedah poslanke Svobode Andreje Rajbenšu pa vprašanje, kako se soočiti z realnostjo vse bolj nestabilnega in nepredvidljivega sveta, ne sme biti vprašanje, ki bi si zaslužilo poenostavljene formule ali všečne politične igre. “To je vprašanje, ki bo odločalo o tem, ali bo Slovenija tudi v prihodnje prostor varnosti, blaginje in svobode ali pa bomo postali država, ki jo bodo dogodki prehitevali in presenečali,” je prepričana.

Rajbenšu tu meni, da je Svoboda edina stranka, ki je “pred ljudi stopila odkrito in brez olepševanja, ker ne želi podajati iluzij, čeprav je enostavneje dajati všečne obljube”.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je bil kritičen do koalicije. “Dejstvo, da se sploh pogovarjamo o predlogu ene izmed koalicijskih strank za referendum proti politiki lastne vlade, je dokaz popolne disfunkcionalnosti vladajoče koalicije, ki ni več sposobna funkcionirati kot celota,” je zatrdil Logar.

Poslanci SDS pri razpravi ne sodelujejo, tudi stališča niso predstavili. Je pa predsednik SDS Janez Janša na omrežju X koalicijskim strankam očital, da lažejo. Zapisal je, da SD, Levica in Svoboda ostajajo v isti vladi, predsednik vlade Golob pa ne bo vezal zaupnice na glasovanje o posvetovalnem referendumu, kot so želeli v SDS, kar da vse pove. “Svobodnjaki lovijo volivce, ki jih skrbi varnost, SD in Levica pa tiste, ki nasprotujejo oboroževanju,” je zapisal Janša.

Matej T. Vatovec je ob robu seje v odzivu na Janševe besede medijem povedal, da Levica jasno izraža stališče do vprašanja obrambe. Kot je dejal, si iskreno želi, da bi danes razpis referenduma izglasovali, četudi z glasovi SDS, saj bi s tem dali ljudem možnost, da odločajo o tem, ali bo družba šla po poti militarizacije.