Država razdelila milijardo, vi pa še vedno brez stanovanja? Evo, zakaj

2 days ago 14

ARTICLE AD

SAJ NI RES, PA JE: Po dveh letih – niti en sam kredit za mlade

Ko je oblast tik pred volitvami leta 2022 pompozno napovedala stanovanjsko jamstveno shemo za mlade – s polnimi usti o “zgodovinski priložnosti”, “reševanju prvega doma” in “državni podpori prihodnosti” – je marsikdo upal, da bo zadeva končno premaknila igro na trgu nepremičnin. Pa ni.

Jamstvena shema? Ja, na papirju.

Zakon ZSJSM (Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade) je obveljal maja 2022. Kredit? Zavarovan s poroštvom države. Znesek? Do 200.000 evrov. Ročnost? Tudi do 30 let. Starostna meja? Mladina do 38. leta. Na papirju – zgledno. V praksi? Nič. Dobesedno nič.

Po dveh letih in štirih krogih razpisov SID banke ni bil odobren niti eden samcat kredit v okviru te sheme. In čeprav je država razpisala skupno 1,2 milijarde evrov jamstev, jih je bilo dodeljenih le 101 milijon – in še ta znesek ni bil uporabljen za kredite, saj so banke ponujene kvote preprosto – ignorirale.

Kdo si je to sploh lahko privoščil?

Shema je bila zasnovana za tiste, ki si kredita “ne morejo privoščiti”. Ironično, ravno ti so bili zaradi zakonskih pogojev – izključeni. Med pogoji:

20 % lastne udeležbe (ja, prav ste prebrali – čeprav nimaš za kredit, moraš imeti 40 tisočakov za stanovanje, vredno 200 tisoč),
plača prosilca ne sme preseči 1,5-kratnika povprečne neto plače (to je približno 2.600 evrov bruto),
in, seveda, kreditna sposobnost, ki je, po navedbah Združenja bank Slovenije, “ključna pri odločanju, zavarovanje pride šele nato”, kot so že leta 2022 opozorili predstavniki Združenja bank Slovenije.

Z drugimi besedami – tisti, ki bi shemo zares potrebovali, zanjo sploh niso bili upravičeni. Tisti, ki so jo lahko izpolnili? So jo raje obšli.

Makrobonitetne ovire – nož v hrbet shemi

Zadevo je dodatno zabetonirala še Banka Slovenije, ki je s svojo politiko še dodatno omejila možnosti najema stanovanjskih posojil.

Omejitve, sprejete že leta 2019, določajo, da razmerje med stroškom dolga in dohodkom (DSTI) ne sme preseči 50 %, hkrati pa mora potrošniku po odštetem obroku ostati najmanj 745 evrov. Če imaš družino? Mora ti ostati še več.

Ko so te omejitve malenkost omilili julija 2023, se je, paradoksalno, stanje še poslabšalo za shemo. Ker so prej “ne-kreditno sposobni” mladi po sprostitvi ukrepov vseeno lahko dobili kredit – običajen. Brez državnega jamstva. In zakaj bi se potem kdo odločil za shemo, ki prinaša kup papirologije, omejitve in formalnosti?

Kot so pojasnili pri SID banki, je zaradi sprostitve ukrepov “relevantnost državnih jamstev po ZSJSM močno upadla”.

Banke?

Odgovori bank povedo veliko. Pravzaprav – vse.

Pri BKS Bank so bili kratki: “Za ponudbe v okviru sheme smo se prijavili dvakrat. Vendar kredita v nobenem od primerov nismo sklenili, saj so bili pogoji financiranja za to shemo za nas neustrezni.”

NLB, ki je prejela kar 50 milijonov evrov kvote, je shemo opustila do roka: “Zaznali smo izjemno nizek interes potrošnikov, zato se na ponoven razpis nismo prijavili.”

In še OTP banka (prej NKBM), ki je sicer kredit po shemi ponujala skoraj leto in pol, pa poroča: “Zanimanje je bilo izredno majhno, zato se nismo prijavili na poziv SID.”

Prazne obljube in politična kulisa

Zakon je v parlament pripeljal podmladek SDS z Danielom Krivcem kot prvim podpisanim poslancem. Kritike? Že ob sprejemu. Da gre za “nabiranje političnih točk pred volitvami” – to ni izjava opozicije, temveč mnenje Mladinskega sveta Slovenije, ki je že takrat opozarjal, da zakon ni praktično naravnan. (vir: Dnevnik)

Minister za finance Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) je bil ob nastopu mandata jasen: “Zakon je tako slab, da se ga niti ne splača popravljati.”

In vendar – shema še kar živi. Vsaj formalno. Po zakonu naj bi se izvajala do leta 2032. Ampak, kot pravijo pri SID banki: “Zaenkrat interesa bank ni, zato SID banka povabil ne bo objavljala.”

1,2 milijarde evrov, a za koga?

Zakon, ki naj bi predstavljal rešitev, ni premaknil niti milimetra. Denar je razpisan – a čaka. Banke molčijo. Mladi se zatekajo k podnajemništvu, staršem, obupu. V Celju, v soseski Nova vas, so se cene garsonjer letos povzpele do 110.000 evrov. In čeprav so statistično mladi “upravičeni” do pomoči – realno so povsem brez možnosti.

Zaključek? Zelo slovenski.

Na papirju – rešitev. V praksi – totalen fiasko. Namesto ukrepa, ki bi mladim resnično olajšal prvo pot do stanovanja, smo dobili shemo, ki je – kot bi rekel vsak študent ekonomije – tipičen primer policy failure.

Odgovornost? Porazdeljena. Od zakonodajalcev, ki so v želji po všečnosti pripravili neizvedljiv zakon, do bank, ki so shemo ignorirale. In vse do mladih, ki jim nihče ne more zameriti, da so raje obupali – kot da bi še enkrat brali pogoje, polne »če-jev«, »ampak-ov« in »razen če«.

Čas je, da si politika nalije čistega vina – in vpraša: Kaj res potrebujemo? Zakon za v bilten? Ali rešitve za na teren?

Vir: