Dremanje – ali kdaj vas popoldanski spanec osveži in kdaj vam škodi?

Dremanje: prijatelj ali sovražnik nočnega spanca?

Se vam pogosto dogaja dremanje? Popoldne je, oči se vam zapirajo, koncentracija vam uhaja. Uležete se za pol ure, zbudite se sveži in pripravljeni na nove izzive. A ko pride noč, se premetavate po postelji in ne morete zaspati. Morda je kriv ravno tisti popoldanski dremež, ki je bil videti kot popolna osvežitev.

Dremanje je dolgo veljalo za čudežno orodje, ki povečuje budnost, izboljšuje razpoloženje, krepi spomin in povečuje produktivnost. A za nekatere lahko postane past, ki jim ponoči odvzame spanec. Ključ do pravilnega dremanja se skriva v razumevanju delovanja našega telesa, cirkadianih ritmov in načina, kako uravnavamo stanje budnosti in zaspanosti.

Dremanje, Foto: Pixabay

Kako dremež vpliva na možgane in telo?

Ko zaspimo, naše telo prehaja skozi različne faze spanja. Kratek spanec, ki traja od 10 do 20 minut, običajno ne preseže začetnih faz lahkega spanja, zaradi česar se prebudimo osveženi. Če pa dremanje traja dlje, se lahko zgodi, da vstopimo v fazo globokega spanja. Prebujanje iz globokega spanca je težje, saj lahko povzroči občutek zmedenosti in utrujenosti, znan kot “spanjska inercija”.

Raziskave potrjujejo, da dremež, daljši od 30 minut, pogosto povzroči težave z budnostjo in kognitivnimi sposobnostmi, ki lahko trajajo do ene ure po prebuditvi. To je še posebej pomembno za ljudi, ki morajo po dremanju opravljati naloge, ki zahtevajo natančnost, kot so vožnja, upravljanje strojev ali sprejemanje pomembnih odločitev.

Kdaj dremanje škodi?

Dremanje lahko postane problem, če je predolgo ali prepozno čez dan. Naš naravni ritem potrebuje čas, da se v telesu nabere t. i. “spanjski pritisk”, ki ga ustvarja hormon adenozin. Ta pritisk doseže vrhunec zvečer, kar omogoča hitro in trdno zaspanje.

Če dremamo pozno popoldne ali zvečer, lahko zmanjšamo potrebo telesa po spanju, zaradi česar ponoči težje zaspimo ali spimo manj kakovostno. Ljudje, ki imajo težave z nespečnostjo, se morajo dremanju popolnoma izogibati, saj lahko njihova telesna ura še bolj izgubi ravnotežje.

Najboljši dremeži trajajo od 10 do 20 minut – dovolj, da se možgani osvežijo, ne da bi zdrsnili v globok spanec.

In kdaj je dremež nujen?

V nekaterih primerih pa je dremanje nujno in celo priporočljivo. Izmenski delavci, ki delajo v nerednih urnikih, imajo pogosto težave s kakovostjo nočnega spanca. Dobro načrtovan dremež pred nočno izmeno lahko poveča budnost in zmanjša tveganje za napake in nesreče.

Tudi ljudje, ki ponoči ne dobijo dovolj spanca – zaradi dela, starševstva ali drugih obveznosti – lahko občasno izkoristijo dremež, da nadomestijo vsaj del manjkajočega počitka. Vendar pa je pomembno, da to ne postane dolgoročna navada, saj nenehno nadomeščanje pomanjkanja spanja s popoldanskimi dremeži ne more nadomestiti pravilnega nočnega spanca.

Dremež kot orodje za vrhunsko zmogljivost

Nekatere skupine ljudi uporabljajo dremanje kot strateško orodje za izboljšanje telesne in duševne zmogljivosti. Športniki v svoj režim pogosto vključujejo dremeže za hitrejšo regeneracijo mišic in izboljšanje vzdržljivosti ter refleksov. Raziskave kažejo, da celo kratki dremeži izboljšujejo motorične sposobnosti in čas reakcije.

Prav tako se kratki načrtovani dremeži uporabljajo v poklicih, kjer so visoka osredotočenost in hitri odzivi ključni – na primer pri zdravstvenih delavcih, letalskih posadkah in vojakih. NASA je ugotovila, da že 26-minutni dremež poveča delovno učinkovitost pilotov na dolgih letih za 34 % in izboljša budnost za 54 %.

Kako dremati pravilno?

Za optimalno dremanje je pomembno upoštevati nekaj osnovnih pravil. Najboljši dremeži trajajo od 10 do 20 minut – dovolj, da se možgani osvežijo, ne da bi zdrsnili v globok spanec. Idealno je dremati pred 14. uro, saj poznejši dremež lahko vpliva na nočni spanec.

Okolje igra ključno vlogo pri kakovosti dremanja. Najboljši pogoji so tihi, temni in hladni prostori, podobni tistim, ki jih uporabljamo za nočni spanec. Uporaba spalne maske in slušalk z belo šumom lahko pomaga ustvariti idealne pogoje, zlasti v hrupnem okolju ali pri dnevni svetlobi.

Pomemben dejavnik je tudi način prebujanja. Če je mogoče, je priporočljivo uporabiti naravno svetlobo ali postopno prebujanje z nežnim zvokom, saj nenadna budilka lahko okrepi občutek zmedenosti.

Dremanje – korist ali past?

Dremanje je lahko odlično orodje za izboljšanje zbranosti, energije in splošnega počutja. A le, če ga uporabljamo premišljeno. Ljudje, ki imajo težave s spanjem ponoči, naj se ga izogibajo, medtem ko lahko tisti, ki potrebujejo dodatno energijo, strateško izkoristijo kratke popoldanske dremeže.

Najboljši način za ugotavljanje, ali vam dremanje koristi ali škodi, je preprosto opazovanje lastnih vzorcev spanja. Če se po dremanju počutite osveženi in brez težav zaspite ponoči, ga lahko vključite v svojo dnevno rutino. Če pa se zaradi njega ponoči premetavate po postelji, je morda čas, da ga skrajšate ali opustite.

Dremanje ni enako za vse – za nekatere je to učinkovita taktika za izboljšanje zmogljivosti, za druge pa vzrok za nespečnost. Ključ je v iskanju pravega ravnovesja.

Znanstveniki opozarjajo: Ugasnite telefon pred spanjem, vaši možgani vam bodo hvaležni

Objava Dremanje – ali kdaj vas popoldanski spanec osveži in kdaj vam škodi? se je pojavila na Vse za moj dan.