Dr. Tina Bregant: »Župan Zoran Janković posluša, a ne sliši.«

Tokrat je naša gostja dr. Tina Bregant, zdravnica, doktorica nevroloških ved, dvojna specialistka: specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine ter specialistka pediatrije (več v INFO) in še marsikaj drugega. Med drugim ima opravljeno glasbeno šolo, deset let je igrala flavto. Zadnja leta jo nekateri povezujejo s politiko, je namreč aktivna mesta svetnica v Ljubljani, nenazadnje pa je pred kratkim vstopila še v Slovensko ljudsko stranko. Pravi, da so ti nazivi in njene dejavnosti posledica njene radovednosti: »Ker ko česa ne poznam ali ne razumem, to raziščem, povprašam, se izobrazim. Nazivi me nikoli niso zanimali sami po sebi – bolj me zanima pot do tja: kaj vse moraš spoznati, se naučiti, česa vsega še vedno ne veš. Odkrivanje novih znanj me je namreč vedno veselilo. Tako spoznavam življenje in sem ob vsem – kar vem in česar ne vem – lahko samo hvaležna za vse priložnosti in izzive, ki sem jih bila deležna v življenju.«

Z možem imata tri otroke, ogromno domačih živali: od ribic, zajca, kače, mišk in hrčkov, do agam in seveda njihovega ljubega, prijaznega velikana – irskega volčjega psa. Z družino živi v Ljubljani v Šiški. »Pravijo, da enkrat Šiškar – vedno Šiškar. V Šiški ni daleč gozd: Mostec in Rožnik, kjer me lahko skoraj vsak dan srečate na sprehodu, ki pa je včasih tudi v trdi temi, pač takrat, ko pridem domov ali pred službo.« Več o njej boste lahko razbrali iz njenih odgovorov na dvanajst naših stalnih vprašanja in še na nekatera dodatna, ki so vezana nanjo. Le to bom še dodal: če bi bilo v naši lepi domovini več tako pozitivno naravnanih ljudi, kot je naša tokratna sogovornica, bi bilo vsem lepše. V to sem prepričan.

Katera je vaša najlepša lastnost?

Uf, tole je pa bolj vprašanje za moje prijatelje, družino in sodelavce v službi. Pravijo, da sem dobrosrčna in da je v meni veliko razumevanja in empatije, vendar pa brez celofana in narejenosti. Kar pomeni, da me je v težkih časih fino imeti ob sebi.

Kaj je vaša največja slabost?

Razumevanje pomeni, da vidim tudi stvari, ki niso vedno lepe in bi jih ljudje radi zamolčali. Kljub velikodušnosti in dobrosrčnosti, odkritost namreč lahko tudi boli. 

Kdo je vaš vzornik/ vzornica in zakaj?

Moja vzornica je bila še iz šolskih časov Marie Curie. Tako kot znanstvenica, žena in mama je bila neverjetna in neponovljiva, res občudovanja vredna ženska.

Kdaj ste bili v življenju najsrečnejši?

Ob rojstvu otrok. Je pa življenje sestavljeno iz veliko drobcev sreče: od male pikapolonice v zgodnjem poletju, ki ti sede na roko, do prve snežinke; prvega poljuba, adrenalinske vožnje s smučmi, jutranjega plavanja v morju, ko je gladina povsem mirna.

Kaj vas je v življenju najbolj prizadelo ali razočaralo?

Človeška hudobija. Ta me žalosti še vedno in zdi se, da je zapisana v naših možganih, ki so sposobni najlepših in najveličastnejših del: od Ode radosti do Sikstinske kapele; od žrtvovanja za druge do žal, zverinskega pobijanja nedolžnih, celo otrok.

Kdaj in kje ste izgubili nedolžnost?

Velikokrat sem se šalila, da je bila izkušnja na MZ med epidemijo Covid moja »zadnja izguba nedolžnosti«. Ljudje so bili v velikih stiskah, na plano je prišlo marsikaj: od solidarnosti do popolne brezbrižnosti, dobičkarstva in izkoriščanja. Še danes ne morem razumeti, zakaj nekateri ljudje, ki se imajo za »dobre« ljudi, drugim grozijo s smrtjo. To je bila to zadnje, ultimativno in grenko spoznanje. Zahtevne situacije iz ljudi izvlečejo tako najslabše kot najboljše. Želim si, da vseeno dobro prevlada in da to »naivnost in nedolžnost« v družbi boj negujemo in spodbujamo ter krepimo.

Katera je vaša najljubša knjiga, najljubša glasbena skupina ali glasbenik in naj film ali odrska predstava?

Pri knjigah se zelo težko odločim, ker sem velika ljubiteljica knjig. Za razvedrilo in otroštvo bi izbrala Piko Nogavičko, za samotni otok Sveto pismo, za poezijo pesniško zbirko Roberta Frosta ali T. S. Eliota, od slovenskih zbirko Murna Aleksandrova, za dramsko besedilo zbirko Shakespearovih dram… Od pesmi šansone Edith Piaf in rockovske izvedbe Tine Turner. Od filmov (prosim, ne se smejat) Moje pesmi moje sanje in serijo Igre lakote.

Katera jed in pijača sta vam najljubši in katero jed sami radi pripravite?

Rada jem vse, kar je pripravljeno z ljubeznijo: od »goveje župe z vraničnimi knedelčki« od mame, do carbonare mojega moža. Sama kuham, ker moram; najraje in za sprostitev pa delam torte in piškote. Največkrat pijem vodo, rada imam dober čaj in tudi dobro vino. Za razvajanje imam pa najraje šampanjec od vdove Cliquot ali pa rose Zlati grič. Klasično, charmat metodo.

Tina Bregant. Vir slike: osebni arhiv TB.

Vaš najljubši praznik je?

Božič, definitivno. Proslavljamo rojstvo otročka, v hlevčku, se veselimo in v temnih zimskih dnevih prinašamo luč eden drugemu.

Električni paneli, drva in premog ali jedrska elektrarna in zakaj?

Vse troje, vendar samooskrbno in da se pametno dopolnjuje. Pri tem pa ne pozabimo, da je najcenejši in najbolj ekološki tisti watt, ki smo ga prihranili. 

Največja nevarnost, ki po vašem grozi našemu planetu in rešitev?

Izumrtje številnih rastlinskih in živalskih vrst zaradi kratkovidnosti in pohlepa ene same živalske vrste – človeka. Bolj samooskrbno, modro in sočutno bivanje vseh nas na tem čudovitem, modrem planetu.

Če bi lahko, kaj bi v Sloveniji/ na svetu spremenili?

Da bi znali ceniti ljubezen, lepoto, resnico, dobroto in bi tem vrednotam dali najpomembnejše mesto v družbi.

S politiko smo vas začeli povezovati, ko ste bili državna sekretarka v času covida v času vlade Janeza Janše in potem, ko ste kandidirali za županjo Ljubljane in za mestno svetnico na listi Slovenske ljudske stranke. Pred dnevi ste vanjo tudi vstopili. Zakaj?

Zabolela me je razklanost stranke in odsotnost sodelovalnosti. Pomembno se mi je zdelo, tako z besedami kot dejanji, pokazati, kaj pomeni delovati povezano.

Boste morebiti vi povedli stranko nazaj med parlamentarne stranke?

Bolj kot samo od mene, je odvisno od vseh nas – članov stranke. Ali bomo pripravljeni sodelovati, si pomagati in delati: eden z drugim in eden za drugega, s skupnim ciljem in skupnimi vrednotami. Če bomo zmogli, smo na konju – in to zmagovalnem!

Ali lahko stranka SLS po naslednjih parlamentarnih volitvah ponovno postane parlamentarna stranka ali ji to lahko uspe le v povezavi z nekaterimi drugimi desnosredinskimi ali novonastalimi strankami, kot so NSi, morebiti SDS, Logarjevimi Demokrati, z Glasom upokojencev, morebitno stranko predsednika Državnega sveta RS Marka Lotriča?

Da, SLS bo parlamentarna stranka, ko bodo njeni člani in vodstvo delovali skladno s svojimi vrednotami: svoboda in odgovornost, enakost in pravičnost, resnica, solidarnost in dostojanstvo človekovega življenja v vseh njegovih oblikah in ko se bodo državljani Slovenije odločili, da bo Slovenija ponovno postala država, v kateri se lahko vsi njeni državljani samouresničijo in odgovorno prispevajo k skupnosti, pri čemer bodo člane SLS videli kot pomemben del odločevalskega telesa. Če bomo skupaj zmogli ta premislek in odločitev, bo naša prihodnost boljša.

Kako gledate na ignoranco vlade in pristojne ministrice do zdravstva, do stavke zdravnikov, ki so jo povsem zakonsko omejili?

Gre za zlorabo demokratičnih mehanizmov, kar vodi v popoln kolaps sistema. Če ljudje ne želijo zdravnikov, potem naj podpirajo vlado in njene odločitve, če pa želijo javen in dostopen zdravstveni sistem, kjer jih bodo obravnavali zdravniki, potem pa je enostavno potrebno zamenjati tako ministrstvo kot vlado. Zdravstvene delavce je potrebno jemati kot resnega partnerja – in nosilca dejavnosti: zdravljenja bolnikov. Vse drugo je manipulacija in populizem vladajočih.

Kje vi vidite rešitve, da naše zdravstvo ne bo kolapsiralo, čeravno se je med covid krizo zelo izkazalo?

Zdravstveni delavci morajo biti enakovreden sogovornik pri oblikovanju zdravstvene politike, potrebna je reorganizacija dela zavarovalnice (ZZZS), prestrukturiranje in boljša organizacija dela v zdravstvu s posebnim poudarkom na zdravstvenih delavcih. Brez njih – ni zdravstva.

Skozi vodovarstveno območje v Ljubljani bo očitno kljub nasprotovanju mnogih, tudi stroke in zdravnikov speljan »drekovod« oziroma bo zgrajen kanal C0. Pod znamenito ljubljansko tržnico bodo očitno županovi ljudje zgradili podzemne garaže, kar lahko ogrozi nekatere bližnje stavbe, vključno z ljubljansko stolnico. Zdi se, da bo že kmalu v Ljubljani, ki leži v kotlini, tudi sežigalnica. Mar ljubljanski župan Zoran Janković sploh zna prisluhniti tako imenovanemu drugemu mnenju, ki ga predstavljate nenazadnje tudi vi v mestnem svetu? 

Župan posluša, a ne sliši. Ne razumem, če se zaveda, da bo v zgodovino šel kot nekdo, ki je brezsramno preslišal opozorila stroke, meščank in meščanov, ekologov, branilcev ljudskega spomina in dediščine. Kot da mnenje naravovarstvenikov, UNESCO-ve dediščine, prebivalcev mesta nič ne pomeni. Kot da bo lahko premoženje odnesel na drugo stran… Žal ima takšno večino v mestnem svetu skupaj s Svobodo, da lahko sprejme karkoli. Od pravnih služb – pravosodja, javnega mnenja in medijev ter in volivk in volivcev je odvisno, ali bo s tem nadaljeval, ali pa se bo to hegemonsko vladanje vendarle zaustavilo, v dobro vseh nas.

Tina Bregant. Vir slike: osebni arhiv TB.

Delate v Ciriusu Kamnik (Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik), kjer se srečate z mnogimi invalidnimi osebami. Ker sem tudi sam tesno povezan z Varstveno delovnim centrom Zasavje, lahko iz prve roke povem, da mi srečanje z njimi, s to neizmerno energijo, ki jo oddajajo, polnijo srce. Kako delo v tamkajšnji ambulanti vpliva na vas?

To delo me veseli in bogati, saj me vsak dan opominja na to, kaj je v življenju res pomembno: ljubezen, sočutje, vztrajnost in drobna veselja: nasmeh, stisk roke, prijaznost kljub teži življenja. Ker življenje je kljub vsem težavam (nekatere so nepredstavljivo težke, boleče), še vedno lepo in vredno življenja!

INFO: Tina Bregant je zdravnica, doktorica nevroloških ved, dvojna specialistka: specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine ter specialistka pediatrije. Je docentka pediatrije. Ima opravljeno izobraževanje s področja Usposabljanje iz managementa in drugih vodstvenih kompetenc za zdravnike in zobozdravnike (št. Certifikata 5/059/23). Opravljenih ima več mednarodnih tečajev s področja medicinskega vodenja in medicinske – zdravstvene informatike (Medical Leadership; Medical Informatics; Continuing Medical Education Departement – The Children Hospital of Philadelphia, september 2020 in junij 2022); s področja prava (Public Health Law – Maastricht University, junij 2022); sodeluje kot predavateljica z Medicinsko fakulteto v Varšavi ter ECPD (Evropski Centar za Mir i Razvoj Univerziteta za mir– ECPD: ECPD Međunarodna letnja škola – Menadžement zdravstvenih institucija).Več kot deset let je delala na Pediatrični kliniki v Ljubljani, nekaj let na URI Soča, vmes tudi v tujini (London), leto in pol na Ministrstvu za zdravje kot državna sekretarka in vodja kabineta med epidemijo covid. Zdaj že več let dela v CIRIUS Kamnik. Ves čas pa dela z otroki in mladostniki: tako zdravimi kot tudi zelo bolnimi, njihovimi družinami in tudi s študenti, ki jih uči. Delo z mladimi jo zelo veseli. Njena strast pa je od srednje šole naprej kilo in pol težka želatinozna snov znotraj naše lobanje: naši možgani. (Vir: TB.)

The post Dr. Tina Bregant: »Župan Zoran Janković posluša, a ne sliši.« appeared first on Slovenec.