Dr. Gamulin v analizi: Prometni zastoji državo stanejo do 320 milijonov evrov letno

Slovenija se je leta 2025 znašla v prometnem paradoksu, ugotavlja dr. Niko Gamulin v strateški analizi prometnih zastojev. Medtem ko država izvaja enega največjih investicijskih ciklov v cestno infrastrukturo v zadnjem desetletju, so zastoji na glavnih prometnicah dosegli kritično raven.

Po podatkih analize so se potovalni časi na ključnih avtocestnih koridorjih v prometnih konicah v primerjavi s predpandemičnim obdobjem podaljšali za 15 do 25 odstotkov, kar državo stane več sto milijonov evrov letno zaradi izgubljene produktivnosti, višjih transportnih stroškov in povečanih okoljskih obremenitev.

Dr. Gamulin kot glavni vzrok izpostavlja strukturno neskladje med naraščajočim številom vozil ter omejeno zmogljivostjo obstoječega omrežja. K temu se dodaja obsežno in sočasno izvajanje nujnih obnovitvenih del na več ključnih odsekih, kar kratkoročno dodatno poslabšuje pretočnost. Poročilo opozarja še na pomanjkljivo usklajenost med upravljavci, policijo in lokalnimi skupnostmi, šibko uporabo inteligentnih transportnih sistemov ter nezadostno komunikacijo z javnostjo, ki krepi negativno percepcijo uporabnikov cest.

„Moratorij na obnovo cest“

Po besedah dr. Gamulina je pomembno razbiti napačno prepričanje, da obstaja „moratorij na obnovo cest“. Podatki kažejo, da Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) in Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) v letu 2025 v gradnjo in obnovo vlagata skoraj pol milijarde evrov. „Problem ni v pomanjkanju investicij, temveč v upravljanju njihovih neizogibnih posledic na prometne tokove,“ poudarja avtor analize.

Strategija, ki jo predlaga dr. Gamulin, je dvotirna. Kratkoročno bi morali izboljšati taktično vodenje prometa in gradbišč z dosledno uporabo sodobnih tehnologij, dinamičnim prilagajanjem prometnih režimov ter centralizirano platformo za proaktivno obveščanje javnosti.

Dolgoročno pa zagovarja prehod iz politike gradnje cest v celostno upravljanje mobilnosti, kar vključuje spodbujanje zanesljivega javnega prevoza, odpravo sistemskih ozkih grl in povezovanje prometnega ter prostorskega načrtovanja, da bi se zmanjšala odvisnost od osebnega avtomobila.

Podrobnejši podatki Prometno-informacijskega centra in DRSI potrjujejo visoko obremenitev slovenskih cest v letu 2025, še posebej v času praznikov in začetka poletnih počitnic, ko se domačemu prometu pridruži močan tranzit turistov. Najbolj obremenjeni ostajajo ljubljanska obvoznica ter avtocesti A1 in A2 proti Avstriji, Hrvaški in Italiji. Na odseku primorske avtoceste pri Ravbarkomandi je promet tovornih vozil najgostejši, z okoli pol milijona tovornjakov mesečno, pri čemer trendi kažejo nadaljnjo rast.

Dr. Niko Gamulin ob tem opozarja, da bo brez usklajenega delovanja in jasne vizije Slovenija težko dosegla pretočno in trajnostno prometno prihodnost.

ključni podatki iz analize:

• Podaljšanje potovalnih časov: +15–25 % v primerjavi s predpandemičnim obdobjem.
• Najbolj obremenjeni odseki: ljubljanska obvoznica, A1, A2, primorska avtocesta pri Ravbarkomandi (~500.000 tovornih vozil mesečno).
• Letni ekonomski stroški zastojev: 265–320 milijonov €.
  • Izgubljena produktivnost (potniški promet): 130–150 mio €.
  • Izgubljeni čas in motnje (tovorni promet): 80–100 mio €.
  • Povečana poraba goriva: 40–50 mio €.
  • Okoljska škoda (emisije CO₂): 15–20 mio €.

Prometni kazalniki razkrivajo pospešeno slabšanje pretočnosti cest

Najnovejši podatki o prometu med letoma 2020 in 2025 kažejo, da se Slovenija sooča z naraščajočim številom vozil, večjim številom nesreč ter daljšimi potovalnimi časi, opozarja Gamulin. Število registriranih osebnih vozil je v tem obdobju naraslo s 1,18 milijona na približno 1,29 milijona, medtem ko se je letno število prvih registracij novih vozil po pandemiji znova povzpelo nad 54 tisoč. Prav tako narašča tudi registracija rabljenih vozil, ki je leta 2025 dosegla 41 tisoč enot.

Podatki kažejo, da se je skupno število prometnih nesreč v petih letih povečalo z 15,6 tisoč na ocenjenih 20,5 tisoč, medtem ko se je število nesreč s smrtnim izidom po vrhuncu leta 2021 sicer zmanjšalo, a ostaja zaskrbljujoče. Po besedah dr. Gamulina ti kazalniki potrjujejo, da prometna infrastruktura vse težje dohaja rast prometa in da se s tem povečuje tveganje za zastoje in varnostne incidente.

Analiza loči štiri glavne tipe zastojev: nepredvidljive nesreče, predvidljive zapore zaradi del na cesti, ponavljajoče se zastoje ob prometnih konicah ter sezonske zastoje ob turističnih valovih, praznikih in koncih tedna. Leta 2025 so, poudarja dr. Gamulin, najpogostejši in najbolj predvidljivi zastoji povezani z obnovitvenimi deli, zlasti na štajerski avtocesti, kar še dodatno obremenjuje omrežje.

Izrazito podaljšanje potovalnih časov

Primerjava potovalnih časov med letoma 2020 in 2025 kaže izrazito poslabšanje. Leta 2020, ko je pandemija COVID-19 začasno zmanjšala promet, so bile poti krajše in bolj tekoče. Od leta 2022 pa se je promet ne le vrnil na predhodne ravni, ampak jih presegel, kar dr. Gamulin opisuje kot „povratni udarec“ po sprostitvi ukrepov, okrepljen z gospodarsko rastjo in povečanjem potovanj. V istem obdobju so se začeli ali nadaljevali številni večletni infrastrukturni projekti, ki so bili v času pandemije načrtovani ali preloženi, kar je ustvarilo „popolno nevihto“ za prometno pretočnost.

Strategija razvoja prometa Republike Slovenije do leta 2030 kot enega glavnih ciljev določa skrajševanje potovalnih časov in povečanje pretočnosti, vendar, kot opozarja dr. Gamulin, trenutni trendi kažejo oddaljevanje od teh ciljev. Evropska komisija je že v poročilu za leto 2020 ugotavljala, da trajnostne prometne povezave, zlasti železniške, niso dovolj razvite, da bi prevzele del obremenitev cestnega omrežja. Razmere leta 2025 kažejo, da je ta pomanjkljivost postala še bolj očitna.

„Če želimo obrniti trend in zagotoviti trajnostno mobilnost, bo nujno, da Slovenija poleg cestnih investicij bistveno okrepi javni prevoz in izboljša upravljanje prometa,“  meni dr. Niko Gamulin.

Kazalnik202020212022202320242025(ocena)

Št. registriranih osebnih vozil (v 1000)	1.180	1.190	1.200	1.225	1.267	1.290
Prvič registrirana nova osebna vozila (v 1000)	53,7	54,0	46,3	49,0	53,0	54,0
Prvič registrirana rabljena osebna vozila (v 1000)	33,7	31,9	32,2	38,2	39,5	41,0
Skupno št. prometnih nesreč (v 1000)	15,6	17,4	18,7	19,8	20,2	20,5
Št. nesreč s smrtnim izidom	80	114	85	76	65	70

Rekordne cestne investicije so postale eden glavnih virov zastojev

Za reševanje prometnih zastojev v Sloveniji je nujno razumeti njihove večplastne vzroke, poudarja dr. Niko Gamulin v poglobljeni analizi. Ti segajo od omejitev infrastrukture do načina upravljanja prometa, obnašanja udeležencev in širših gospodarskih ter demografskih dejavnikov.

Eden ključnih problemov je po besedah dr. Gamulina infrastrukturni primanjkljaj, ki ne dohaja naraščajočega prometa. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je bilo konec leta 2023 v Sloveniji registriranih več kot 1,2 milijona osebnih avtomobilov, leto kasneje pa je ta številka presegla 1,26 milijona.

Stopnja motorizacije, ki je že leta 2020 znašala 554 osebnih vozil na 1000 prebivalcev, še naprej raste. Poseben izziv predstavlja tranzitni tovorni promet, ki je zaradi lege države nesorazmerno visok – med letoma 2010 in 2018 se je obseg cestnega tovornega prometa glede na BDP povečal za 18 odstotkov, medtem ko je v povprečju EU upadel za 3 odstotke.

Slovensko cestno omrežje na več kritičnih odsekih po uradnih strategijah že vrsto let ne zadostuje potrebam. Ankete med vozniki potrjujejo, da je nezadostna kapaciteta infrastrukture eden največjih prometnih izzivov.

Paradoks cestnih del

Dr. Gamulin posebej izpostavlja „paradoks cestnih del“. Leto 2025 je po njegovih besedah leto rekordnih vlaganj, ki pa so zaradi svojega obsega in narave postala eden glavnih virov zastojev. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) ima za leto 2025 namenjenih 120,7 milijona evrov za redno vzdrževanje državnih cest ter 311,9 milijona evrov za investicijsko vzdrževanje in gradnjo novih odsekov. Družba za avtoceste (DARS) pa je v proračun vključila 153 milijonov evrov za naložbe v avtocestno omrežje.

Kot primer navaja obnovo 8,5 kilometra dolgega odseka štajerske avtoceste A1 med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. Po zimski prekinitvi so se dela nadaljevala marca 2025, z intenzivnejšo fazo in zaporo prehitevalnega pasu proti Ljubljani, ki bo trajala do konca junija. DARS je uvedel sistem 1+1+1, kjer sta v jutranji konici odprta dva pasova proti Ljubljani, v popoldanski pa proti Mariboru. Kljub temu so zastoji na tem odseku in na vzporednih cestah postali vsakodnevni.

K prometnim zastojem prispevajo tudi vedenjski vzorci udeležencev. Leta 2024 sta bila najpogostejša vzroka za smrtne prometne nesreče neprilagojena hitrost (28 od 65 primerov) in nepravilna stran oziroma smer vožnje (22 od 65 primerov). Poleg tega rast števila delovno aktivnih prebivalcev pomeni več dnevnih migracij z osebnimi vozili, saj javni prevoz pogosto ni dovolj konkurenčna alternativa.

„Čeprav so vlaganja nujna, moramo ob njih zagotoviti učinkovito upravljanje posledic, sicer bodo investicije same postale vir prometnih težav,“ opozarja dr. Niko Gamulin.

Prometni zastoji državo stanejo do 320 milijonov evrov letno

Prometni zastoji v Sloveniji niso zgolj nevšečnost voznikov, temveč resno gospodarsko in družbeno breme, ocenjuje dr. Niko Gamulin. Po metodologiji, ki temelji na mednarodnih študijah in javno dostopnih podatkih, skupni letni strošek zastojev v letu 2025 znaša med 265 in 320 milijoni evrov.

Največji delež odpade na izgubljeno produktivnost potniškega prometa, ocenjena na 130 do 150 milijonov evrov. Sledi izgubljeni čas in motnje v tovornem prometu (80 do 100 milijonov evrov), povečana poraba goriva (40 do 50 milijonov evrov) ter okoljska škoda zaradi dodatnih emisij CO₂ (15 do 20 milijonov evrov).

Dr. Gamulin opozarja, da imajo zastoji tudi močan okoljski odtis. Vozila, ki se premikajo z nizko hitrostjo ali stojijo na mestu, so energetsko neučinkovita in povzročajo nesorazmerno velike emisije toplogrednih plinov ter drugih onesnaževal. To dodatno obremenjuje kakovost zraka in povečuje zdravstvena tveganja.

Družbeni vplivi so po njegovih besedah enako pomembni – vsakodnevno soočanje z zastoji povečuje stres, utrujenost in frustracije ter zmanjšuje čas, ki bi ga posamezniki lahko namenili družini, rekreaciji ali izobraževanju. Dolgotrajna izpostavljenost takšnim obremenitvam lahko vpliva na duševno in telesno zdravje prebivalstva.

Večnivojski pristop za izboljšanje pretočnosti

V analizi dr. Gamulin predlaga večnivojski pristop za izboljšanje pretočnosti, ki vključuje tako kratkoročne kot dolgoročne ukrepe. Za leto 2025 kot prioritetne kratkoročne ukrepe navaja inteligentno vodenje gradbišč in prometa, pospešeno uvajanje naprednih tehnologij ter okrepljen nadzor. Sistem dinamičnega vodenja prometa 1+1+1, ki ga DARS uporablja na odseku A1 med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, bi moral po njegovem mnenju postati standard pri večjih obnovah dvopasovnih avtocest.

Med tehnološkimi rešitvami izpostavlja nadgradnjo portala promet.si v enotno nacionalno platformo, ki bi v realnem času združevala podatke o zaporah in delih na cesti. Pomemben je tudi proaktiven pristop k obveščanju javnosti, kjer bi DARS in DRSI vnaprej opozarjala na načrtovana dela, predvidene vplive na promet ter predlagane obvoze.

Poseben poudarek namenja prometni kulturi. Agencija za varnost prometa bi morala v sodelovanju z mediji izvesti intenzivne kampanje o pravilnem razvrščanju po sistemu zadrge ter o nevarnostih uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Policija bi morala uvesti ničelno toleranco do takšnega početja.

„Zastoji so dragi v vsakem pogledu – gospodarsko, okoljsko in družbeno. Če ne bomo ukrepali celovito in usklajeno, bo škoda vsako leto večja,“ opozarja dr. Niko Gamulin.

Slovenija potrebuje dolgoročni premik k trajnostni mobilnosti

Po besedah dr. Nike Gamulina reševanje prometnih zastojev v Sloveniji zahteva dolgoročno politično zavezo in bistveno večja vlaganja v strukturo mobilnosti. V svoji analizi izpostavlja, da kratkoročni ukrepi lahko omilijo trenutno krizo, vendar je za resnično spremembo nujno odpraviti globoke strukturne vzroke.

Prvi korak vidi v prioritetni odpravi ozkih grl. Vlada bi morala na podlagi obstoječih podatkov in analiz prometnih obremenitev sprejeti zavezujoč nacionalni načrt z jasnimi časovnicami in finančnimi viri. Med projekti s strateškim pomenom posebej izpostavlja pospešitev gradnje tretje razvojne osi, ki bi razbremenila obstoječi avtocestni križ in izboljšala regionalno povezanost.

Dr. Gamulin predlaga tudi uvedbo enotnega šestletnega drsnega načrta vlaganj v prometno infrastrukturo, ki bi nadomestil ločeno načrtovanje in omogočil boljše usklajevanje projektov. Pri pripravi investicijskih prioritet bi bilo po njegovem mnenju nujno vključiti tudi stroške zastojev v analize stroškov in koristi, s čimer bi prihranki pri času dobili jasnejšo finančno težo.

Eden izmed ključnih stebrov dolgoročne strategije je po njegovih besedah resničen premik k alternativnim oblikam prevoza. To vključuje radikalno pospešitev modernizacije železniških prog za tovorni in potniški promet, razvoj mreže velikih in dobro opremljenih parkirišč P+R na mestnih vpadnicah ter nadaljnji razvoj integriranega javnega potniškega prometa z enotno vozovnico in usklajenimi voznimi redi.

Potrebujemo politično voljo za dolgoročne odločitve

V zaključku dr. Gamulin opozarja, da leto 2025 predstavlja simptom in priložnost. Simptom desetletij naraščajoče motorizacije, odvisnosti od cestnega prometa ter zamud pri izvedbi ključnih projektov. In priložnost, da se Slovenija odmakne od reaktivnega „gašenja požarov“ k proaktivnemu, podatkovno podprtemu upravljanju mobilnosti.

“Potrebujemo politično voljo za dolgoročne odločitve, ki morda niso vedno popularne, a so nujne za prihodnost,” poudarja avtor analize. Po njegovih besedah je za uspeh ključno učinkovito sodelovanje med institucijami, ki presega parcialne interese in se osredotoča na skupni cilj – pretočno in trajnostno Slovenijo.

Slovenija ima po njegovem prepričanju znanje, sredstva in strateško lego, da postane zgled učinkovitega upravljanja prometa v regiji. Vendar bo to mogoče le, če bodo priporočila iz analize uresničena brez odlašanja. “Čas za polovične rešitve se je iztekel,” opozarja dr. Niko Gamulin.

Miha D. Kovač

Foto: Edvard Kadič X/fotografije je simbolna