Koliko smrti letno bi lahko preprečili s krajšimi čakalnimi dobami?

Na družbenem omrežju X je zaokrožila neodvisna analiza spletnega uporabnika, ki na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in mednarodnih medicinskih študij (PubMed) ponuja konkretne ocene “krvnega davka” (pre)dolgih čakalnih vrst. Ocene so šokantne.

V seriji petih objav z grafikoni razkriva oceno, da predolge čakalne dobe letno terjajo kar 365 smrtnih žrtev, kar ustreza več kot 5.200 izgubljenim letom življenja (YLL). To ni le statistika, ampak resnični “davek” neučinkovitega zdravstvenega sistema. V nadaljevanju povzemamo ključne ugotovitve analize, ki opozarjajo na nujnost sprememb.

Nedavno smo na Nova24 poročali o vprašanju vodje poslanske skupine SDS Jelke Godec, ki je želela izvedeti, koliko Slovenk in Slovencev vsako leto umre v čakalnih vrstah. Odgovor ministrstva za zdravje je bil presenetljiv: tega podatka preprosto ne poznajo. Ta odsotnost uradnih statistik še dodatno poudarja pomanjkljivosti v sistemu, kjer se vlada hvali z reformami, medtem ko realnost kaže drugače. Čakalne vrste, ki trajajo mesece ali celo leta, spreminjajo ozdravljive bolezni v smrtne obsodbe. Vsak od nas pozna nekoga, ki je umrl prehitro – ne zaradi neozdravljive bolezni, ampak ker je zdravljenje prejel prepozno.

Analiza se začne z oceno skupnega vpliva zamud na zdravje prebivalcev. Po podatkih NIJZ in PubMed je letno 365 smrti neposredno povezanih s čakalnimi vrstami, ki pogosto presežejo 100 dni. To pomeni, da bi pravočasna oskrba lahko rešila stotine življenj. Skupno izgubljenih dni čakanja je kar 5.200, kar ustreza približno 14 letom zamud za 100 ljudi.

Foto: X

Ta ugotovitev je še posebej zaskrbljujoča, saj ministrstvo za zdravje trdi, da podatkov o smrtih v čakalnih vrstah nima. Neodvisna analiza pa kaže, da so te zamude sistemski problem, ki ga je mogoče kvantificirati.

Avtor analize je v svoji analizi razčlenil izgubljena leta življenja (YLL) po ključnih področjih, pri čemer je pojasnil, da metodologija vključuje tri korake: analizo pogostosti smrti na mesec odloga, primerjavo povečanja smrti zaradi zamud in pretvorbo v YLL. Največji delež izgub pade na onkologijo: vsak mesec odloga poveča tveganje smrti za 6–13 %, pri raku debelega črevesa pa že 4 tedne zamude za 14 %. To v Sloveniji pomeni 150–250 dodatnih smrti letno samo na tem področju. Spodnji graf prikazuje letno oceno izgubljenih let življenja (YLL) po področjih: onkologija s 3.200 YLL, kardiologija s 715 YLL in druga področja z 1.300 YLL.

Foto: X

Onkologija tako predstavlja daleč največji problem, sledijo kardiologija in ostala področja. V strukturi skupnih 365 smrti prevladuje onkologija z okoli 200 primeri (3.200 YLL), kardiologija s približno 65 smrtmi (715 YLL) in druga področja s 100 smrtmi (1.300 YLL).

Poseben poudarek je po njegovi oceni na kardiologiji, kjer akutni infarkt beleži 7,5 % večjo umrljivost v prvih 30 minutah zaradi zamud. V Sloveniji se oskrba pogosto začne šele po 50–80 minutah po nastopu simptomov, ko že mine kritični “zlati čas”. Spodnji graf v obliki krožnega diagrama ponazarja strukturo 365 smrti po področjih: onkologija 54,8 %, druga področja 27,4 % in kardiologija 17,8 %.

Foto: X

Ta razporeditev jasno kaže, da so zamude v diagnostiki in zdravljenju raka največji vzrok izgub, a tudi akutna stanja v kardiologiji zahtevajo takojšnje ukrepe.

Primeri iz prakse: človeške zgodbe za številkami
Da bi ponazoril resnost problema, avtor navaja konkreten primer 68-letnega moškega z rakom debelega črevesa. Zaradi zamujenega kolonoskopskega pregleda je bolezen napredovala do stopnje IV, kjer je umrljivost kar 80 % v 15 % primerov. Časovna linija kaže: napotnica izdana takoj, a prva kontrola šele po 180 dneh, bolezen pa postane neozdravljiva po 360 dneh. Podoben je primer pacienta z ultrazvokom srca, kjer je 1–4 mesece brez terapije vodilo do hospitalizacije in trajnih posledic. To ponazarja graf v obliki časovne premice, ki prikazuje potek bolezni pri pacientu: od začetka simptomov do kritične točke po 360 dneh z označenimi zamudami (npr. 180 dni čakanja na kontrolo).

Foto: X

Te zgodbe opominjajo, da za številkami stojijo resnični ljudje, katerih življenja so ukradena zaradi sistemskih pomanjkljivosti.

Avtor analize zaključi s primerjavo dejanskih čakalnih dob z zakonskimi mejami, ki kažejo na hude presežke. Na primer, za MRI hrbtnične (redno) je povprečna čakalna doba 380 dni, medtem ko je zakonska meja 180 dni. Prvi onkološki pregled traja 125 dni namesto 30 dni, prvi kardiološki pregled (nitro) pa 125 dni namesto 90 dni. Avtor poudarja, da to ni neizogibno: “Z odpravo presežnih čakalnih dob bi lahko vsako leto rešili stotine življenj in tisoče let produktivnega življenja. Rešitve obstajajo: centralizirana digitalna triaža, investicije v opremo in kadre, financiranje po vrednosti”.

8/
💡 To ni neizogibno.
Z odpravo presežnih čakalnih dob bi lahko vsako leto rešili stotine življenj in tisoče let produktivnega življenja.
Rešitve obstajajo: centralizirana digitalna triaža, investicije v opremo in kadre, financiranje po vrednosti. pic.twitter.com/ePV13Kjd2i

— Niko Gamulin (@NikoGamulin) August 14, 2025

Četudi gre le za ocene, so te ugotovitve šokantne in kličejo po ukrepanju. Ministrstvo za zdravje in NIJZ zaenkrat še nista objavila celotnih podatkov o čakalnih vrstah v Sloveniji, objavljena je zgolj ena tretjina. Iz dosegljivih podatkov je sklepati, da se čakalne vrste vztrajno podaljšujejo in s tem posledično tudi davek v življenjih. Glede na podatke, ki so jih pridobili na Financah, je trenutno v Sloveniji 245 tisoč predolgo čakajočih posameznikov, vseh čakajočih pa 1,6 milijona. Več – TUKAJ.

A. H.