Đorđević: Sodstvo nujno potrebuje enovitega sodnika (dopolnjeno)

Rezultati poslovanja sodišč v lanskem letu so dobri, ocenjuje predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Med prednostnimi nalogami v letošnjem letu je izpostavil digitalizacijo in učinkovitejše izvajanje sodne uprave v povezavi z načrtovanimi spremembami sodniške zakonodaje. Sodstvo nujno potrebuje enovitega sodnika, je poudaril.

Po Đorđevićevi oceni se je v lanskem letu zgodilo veliko dobrih stvari za sodstvo in za državljane, tudi rezultati poslovanja za lani so dobri. “Lanskega sodnega leta ne bom prodajal kot uspešnice, kar pa ne pomeni, da ni bilo uspešno,” je poudaril na novinarski konferenci ob otvoritvi novega sodnega leta.

Spomnil je, da je vrhovno sodišče lani intenzivno sodelovalo pri številnih zakonskih predlogih, med katerimi je izpostavil načrtovane spremembe sodniške zakonodaje in uvedbo enovitega sodnika.

“Kot kaže, se ta zakonodajni postopek sedaj nekako zaključuje. Obetamo si, da bodo spremembe sodniške zakonodaje v prvi polovici leta v zakonodajnem postopku. To bi bil velik dosežek, ker sodstvo nujno potrebuje enovitega sodnika,” je poudaril.

Nadgradili so tudi časovne standarde, tako da ti zdaj niso določeni le za posamezne postopke, ampak tudi za posamezne faze postopkov. Aktivno pa so si prizadevali tudi za izboljšanje stanja na področju družinskega sodstva in duševnega zdravja ter se aktivno vključevali v iskanje rešitev na področju kazenskega in upravnega prava.

Med prednostnimi področji letošnjega leta je izpostavil digitalizacijo in elektronsko poslovanje in učinkovitejše izvajanje sodne uprave v povezavi s pričakovanimi spremembami sodniške zakonodaje in uvedbo enovitega sodnika.

Elektronsko poslovanje je po njegovi oceni neka nuja sodobnega časa. “Tem trendom mora slediti tudi vrhovno sodišče. V ospredju so seveda elektronsko vročanje, elektronsko vlaganje in pa elektronski spis,” je navedel.

Nepogrešljiv del poslovanja sodstva pa je tudi sodna uprava, ki predstavlja most med sodnikom in javnostjo. “Sodna uprava pomeni, da imajo predsedniki sodišč številne pristojnosti in na voljo tudi dovolj širok nabor sodnoupravnih ukrepov, da lahko prispevajo k bolj učinkovitemu delovanju sodišč,” je izpostavil Đorđević. Dodal je, da na vrhovnem sodišču zagovarjajo stopnjevit pristop pri reševanju zadev.

Po oceni Đorđevića se je plačni položaj sodnikov z uresničitvijo dopolnilne odločbe ustavnega sodišča in s sprejemom zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju izboljšal, kar je po njegovi oceni velik korak naprej. “Ni pa bilo v celoti realizirano vse, za kar smo bili prikrajšani v preteklih letih,” je ocenil, a dodal, da morajo z doseženim vendarle biti zadovoljni.

Prostorska problematika sodišč se v lanskem letu po oceni generalne sekretarke vrhovnega sodišča Helene Miklavčič ni izboljšala, se pa nadejajo, da se bo letos uredilo vprašanje ureditve prostorov okrožnih sodišč v Novem mestu in na Ptuju. “Sodišča domujejo v starejših stavbah, zato je za ta segment vedno premalo denarja,” je izpostavila.

Problem prostorov je najbolj pereč v Ljubljani, je izpostavila Miklavčič. Nova sodna stavba je po oceni Miklavčič edina rešitev za rešitev razpršenosti delovanja okrajnega in okrožnega sodišča v Ljubljani, saj delujeta na 15 lokacijah, “kar je za državljane, sodnike in ostalo sodno osebje popolnoma neprimerno.” Litijska pa nikoli ni bila rešitev sodstva, je dodala.

Zdaj tečejo pogovori v smeri iskanja financiranja projekta nove sodne stavbe v Ljubljani, je dodala. Kolikor je seznanjena, naj bi se v letošnjem letu zagotovila finančna sredstva predvsem za dokončno ureditev investicijske dokumentacije.

Đorđević je odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi z sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v odmevnem slovenskem primeru skrbništva in urejanja stikov s tremi otroki med drugim odločilo, da je predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik s tem, ko je zadeve pritožnikov dodelil določenemu sodniku, v nasprotju z objektivnimi vnaprej določenimi merili nasprotoval temu, da se zagotovi naključnost pri dodeljevanju primerov.

To je zelo občutljiva zadeva, je poudaril Đorđević. Po njegovi presoji je Pogačnik v tem primeru postopal v dobri veri, ESČP pa je sprejelo odločitev, kakršno je, in to odločitev je treba upoštevati, je poudaril.

Poudaril je, da bodo odločbo ESČP analizirali, ni pa želel komentirati, ali bodo v zvezi s tem uvedli nadzor. “Nisem rekel, da bom uvedel nadzor niti da ga ne bom,” je poudaril. Je pa poudaril, da Pogačnik do nadaljnjega uživa njegovo zaupanje.

Tradicionalne prireditve Otvoritev sodnega leta 2025 so se danes udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah, ministrica za pravosodje Andreja Katič in predsednica odbora za pravosodje Lena Grgurevič. Slavnostni govorec je bil predsednik Kasacijskega sodišča Francije Christophe Soulard.

Lani so sodišča v reševanje prejela več kot 829.000 zadev, medtem ko so jih rešila nekaj več kot 825.000. Za razliko od prejšnjih let, ko se je število prejetih zadev zmanjševalo, so sodišča lani v reševanje prejela za pet odstotkov več pomembnejših zadev kot v letu 2023. Število rešenih pomembnejših zadev se je povišalo za odstotek, medtem ko se je povprečno trajanje postopka v pomembnejših zadevah skrajšalo za 0,2 meseca, torej na 8,5 meseca. Število nerešenih pomembnejših zadev pa se je nekoliko povečalo, kar je med drugim posledica nekaterih novih pristojnosti sodišč.

Pripad ostalih zadev, ki jih je neprimerno več kot pomembnejših, pa sodišča obvladujejo in jih rešujejo hitro, saj so v povprečju rešene prej kot v enem mesecu, znižuje pa se tudi povprečna starost nerešenih zadev. Sodstvo je v zvezi s temi zadevami v preteklosti že izvedlo uspešne reforme na področju informatizacije in organizacije delovnega procesa.

Od leta 2012 se ves čas zmanjšuje tudi število sodnikov na 100.000 prebivalcev, lani je bilo prav tako manj sodnega osebja kot leto poprej. Zmanjševanje skupnega števila sodnikov se bo sicer po oceni vrhovnega sodišča ustavilo, po eni strani zaradi pomanjkanja sodnega osebja in s tem neustrezne podpore sodnikom, po drugi strani pa zaradi novih pristojnosti sodišč.

Lani so omogočili elektronsko vlaganje v zapuščinskih postopkih, prav tako so sodišča začela elektronsko poslovati v družinskih zadevah, kar je pomembna pridobitev tudi za stranke in ostale udeležence postopka, ki lahko svoje vloge in listine vlagajo elektronsko na portalu eSodstvo. Poleg tega so lani omogočili elektronsko vlaganje predlogov za dopustitev revizije na vrhovno sodišče in elektronsko poslovanje v postopkih po zakonu o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Vse širše v uporabi je tudi sistem za pretvorbo govora v tekst z uporabo umetne inteligence, ki je na voljo vsem sodiščem. Uporablja se za izdelavo prepisov zaslišanj in pripravo sodnih pisanj.