ARTICLE AD
Pozimi, ko se narava ob robu vasi umiri in barve zbledijo, se pogled pogosto ustavi na nečem rdečem. Na grmih ob poteh, na mejicah med polji, ob starih vrtovih. Šipek.
Majhni plodovi, ki ostanejo, ko je večina drugega že zdavnaj izginila. Med sprehodom jih opazimo skoraj mimogrede, a ravno pozimi se zdijo bolj prisotni kot kadarkoli prej. Morda zato, ker ni več listja, ki bi jih skrivalo. Morda zato, ker se v tišini zime pogled za trenutek zadrži.
Ni naključje, da se prav v tem času šipek vrača tudi v kuhinje.
Kaj je šipek in zakaj ga pozimi sploh opazimo?
Šipek je plod divje vrtnice, grma, ki uspeva tam, kjer se narava ne pusti preveč motiti. Ob poteh, na robovih njiv, na brežinah in ob starih sadovnjakih. Poleti je skoraj neopazen. Skrije se med zelenje, cvetovi hitro odpadejo, plodovi pa počasi zorijo.
Pozimi se razmerje obrne. Listje odpade, grm se razgali, rdeči plodovi pa ostanejo. Mraz jim ne škodi takoj, zato visijo na vejah še dolgo po prvih zmrzalih. Prav ta kontrast med sivo pokrajino in živimi barvami je razlog, da jih opazimo bolj kot v drugih letnih časih.
Domači šipekŠipek, del vsakdanjega nabiralništva nekoč
Uporaba šipka nekoč ni bila stvar mode ali posebnega zanimanja. Bil je del vsakdanjega znanja. Ljudje so vedeli, kje raste, kdaj ga je smiselno pobrati in kako ga shraniti. Ne zato, ker bi bil poseben, temveč ker je bil na dosegu roke.
Čaj kot del zime, ne izjema
Posušen šipek se je pogosto znašel v čajnih mešanicah. Ne kot glavna sestavina, temveč kot nekaj, kar je dalo barvo in okus. V zimskih večerih, ko so se lonci greli na robu peči, je bil tak čaj del rutine. Ne obred, ne posebnost.
Marmelade in shranki brez pretiranih pričakovanj
Iz šipka so kuhali tudi marmelade. Delo je bilo zamudno, saj je bilo treba odstraniti peške in dlačice, a ko je bila marmelada narejena, je pomenila zalogo za dolge mesece. Ni šlo za razvajanje, temveč za smiselno rabo tega, kar je narava ponujala.
Zakaj se danes znova pojavlja v domači kuhinji?
V zadnjih letih se šipek znova pojavlja na policah, v skodelicah in v pogovorih. Ne kot novost, temveč kot nekaj, kar se vrača. Razlogov ni treba iskati daleč.
Prvi je preprost. Šipek je tam, kjer živimo. Ni ga treba sejati, zalivati ali kupovati. Opazimo ga na sprehodu, ob robu vrta ali ob poti, ki jo uporabljamo vsak dan.
Drugi razlog je tempo. Zima prinese počasnost. Manj opravkov na vrtu, več hoje, več opazovanja. V tem ritmu se nabiranje šipka zdi smiselno. Ne zahteva naglice, ne prinaša takojšnjega rezultata.
Kako se danes znajde v kuhinji?
Današnja raba šipka je preprostejša kot nekoč. Manj je dolgotrajnega kuhanja, več je manjših, sprotnih uporab.
Šipek v čaju in napitkih
Posušen šipek se pogosto znajde v skodelici čaja, sam ali z drugimi zelišči. Okus je blag, rahlo kiselkast, barva pa pove več kot besede. Tak napitek ni vezan na poseben trenutek. Pije se ob večerih, ob branju ali po sprehodu.
Dodatek jedem brez posebnega poudarka
Nekateri šipek uporabljajo tudi kot dodatek. Zmlet, posušen, pomešan z drugimi sestavinami. Ne kot glavna zvezda, temveč kot tiha spremljava. Prav v tem je njegova sodobna vloga. Ne izstopa, ampak se vključi.
Domači šipekŠipek med naravo in domom
Kar šipek loči od marsičesa drugega, je občutek bližine. Ne prihaja iz trgovine, temveč iz okolice. Ni popoln, ni enake oblike, ni vedno enake barve. Prav zato deluje domače.
Ko pozimi stopimo na pot, ki jo poznamo že leta, in ob robu opazimo rdeče plodove, se vzpostavi tiha povezava. Med zunaj in znotraj. Med sprehodom in kuhinjo. Med naravo in vsakdanom.
Tiha vrnitev brez razlage
Šipek se ne vrača z velikimi napovedmi. Ne zahteva pozornosti, ne obljublja sprememb. Preprosto je tam. Na grmu, ob poti, v skodelici.
V zimskih dneh, ko je manj hrupa in več tišine, se takšne stvari lažje opazijo. In morda prav zato domači šipek spet prihaja v kuhinje. Ne kot odgovor, temveč kot spremljava zimskemu času, ko si dovolimo malo več počasnosti.
Objava Domači šipek pozimi znova prihaja v naše kuhinje se je pojavila na Vse za moj dan.

2 hours ago
15










English (US)