Dolgotrajna oskrba med obljubami in realnostjo: kdo plačuje najvišjo ceno in na račun koga?

Prehod na sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji je bil predstavljen kot ena ključnih reform socialne države. A v praksi se pojavlja vse več vprašanj ali sistem res deluje v korist ljudi ali pa ustvarja nove nepravičnosti. Kako izgleda dolgotrajna oskrba v praksi:

Ne glede na to ali so posamezniki v domovih za ostarele, ali potrebujejo pomoč na domu – sistem kaže velike anomalije. Tisti, ki so v domu in niso še prejeli odločb, sedaj plačujejo 100 % več v primerjavi z dosedanjimi varovanci, ki so novembra 2025 pristopili k sistemu dolgotrajne oskrbe. Tisti, ki čakajo na pomoč na domu in imajo odločbo, pa pomoči ne prejmejo, ker ni kadra. 

Čakanje na odločbe in dražje varstvo

Eden največjih problemov je dolgotrajno čakanje na odločbe. Mnogi starejši in njihove družine so ujeti v vmesnem obdobju ko pravice še niso priznane stroški pa že nastajajo. 

To pomeni da posamezniki ki čakajo na odločbo pogosto plačujejo polno ceno institucionalnega varstva brez subvencij ki bi jim sicer pripadale. Razlike niso majhne mesečni stroški lahko narastejo tudi za več sto evrov kar za številne predstavlja velik finančni pritisk.

Vprašanje ki se ob tem postavlja je koliko ljudi je dejansko v takšnem položaju. Uradni podatki so pogosto nepopolni ali zastareli kar dodatno povečuje občutek netransparentnosti. Zanimivo je, da je RTV šele sedaj, po voltivah, spoznal, da je reforma dolgotrajne oskrbe resnično kontradiktorna in izjemno pomanjkljiva;