Dodatno delo pri zasebnikih bo predvidoma mogoče le za nekatere zdravnike (dopolnjeno)

Vlada in socialni partnerji so na seji Ekonomsko-socialnega sveta uskladili skoraj vse člene predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Se je pa spremenil člen, ki ureja omejitve dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih. To bo predvidoma mogoče le za določene zdravnike, je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Po besedah ministrice bi dodatno delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih omogočili le vrhunskim strokovnjakom z nazivom primarij, ki na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja. “Je pa res, da s tem členom se še ukvarjamo in poskušamo to dikcijo še dodatno izboljšati,” je pojasnila v izjavi za medije.

Zdravniške organizacije so takšni ureditvi že izrazile nasprotovanje, saj da bi šlo za nesprejemljivo omejevanje, ki bi prineslo tudi dodatna administrativna bremena za pridobitev tega naziva. “Tudi sami nismo prepričani, da je ta dikcija naziv primarij dejansko najboljša, ali res zajame tiste strokovnjake, za katere želimo to delo omogočiti. Trenutno še gledamo prakse po drugih državah,” je dejala Prevolnik Rupel.

V prvih osnutkih predloga novele je bilo sicer predvideno, da bi bilo sodelovanje javnih zdravstvenih delavcev, torej tudi zdravnikov s čistimi zasebniki povsem prepovedano. Po eni od različic, ki jo je 12. decembra obravnaval tudi strateški svet za zdravstvo, bi pri čistih zasebnikih lahko delali vsi javni zdravstveni delavci, a bi morali biti v javnem zdravstvenem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa, z zasebniki pa bi morali imeti sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas do 60 odstotkov.

Socialni partnerji in vlada so predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) sicer skoraj v celoti uskladili. Odprtih je ostalo še pet členov, o katerih se bodo še pogovarjali. “Partnerja ne nasprotujeta, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo na vladi in v DZ,” je na današnji novinarski konferenci po seji ESS dejal minister za delo Luka Mesec.

Prevolnik Rupel je med členi, ki jih še niso uskladili, navedla člen, ki določa cene samoplačniških storitev. Predlog predvideva, da bi lahko vlada v izrednih razmerah, kjer je ogroženo javno zdravje, posegla na trg in določila najvišjo dovoljeno ceno zdravstvenih storitev. Ta je zaenkrat določena pri 150 odstotkih cene, ki jo plača zdravstvena zavarovalnica. “Glede tega odstotka ni bilo soglasja. Stran sindikatov zahteva, da je ta odstotek nižji, stran delodajalcev pa bolj jasno definiran poseg in višji odstotek,” je pojasnila ministrica.

Odprt ostaja tudi člen o davčnih olajšavah pri podjemih pogodbah. Na ministrstvu predlagajo davčno olajšavo za tiste zdravstvene delavce, ki prek podjemnih pogodb dodatno delajo pri lastnem delodajalcu, a le za določene storitve, ki jih določi minister. “Gre za spodbujanje nagrad za zdravstvene delavce na tistih področjih, kjer so dolge čakalne dobe,” je dodala. Neusklajen ostaja tudi člen o merjenju učinkovitosti pri plačni skupini F, in sicer pri zaposlenih v socialnem varstvu, kjer preverjajo usklajenost s kolektivnimi pogodbami.

Po besedah Martine Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja odprt ostaja tudi člen, ki določa, kaj lahko koncesionar naredi z dobičkom, ki ga dobi za opravljanje javne službe. “Menimo, da s takim dobičkom ne bi smel v celoti prosto razpolagati, torej si ga ne bi smel izplačati kot dobiček, ampak bi ga moral nameniti za investicije v prostore in opremo, za stroške usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja kadra, za plače zaposlenih ali pa za tekoče stroške poslovanja, tako kot velja za javne zavode,” je povedala.

Glede dobička koncesionarjev se je Prevolnik Rupel sklicevala na dve ustavni odločbi. Poudarila je, da je dobiček koncesionarjev reguliran, saj so cene zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu regulirane.

Kljub temu sindikalna stran meni, da je predlog novele zakona “dovolj dober, da ga je treba čim prej spraviti v zakonodajni postopek, sprejeti in začeti izvajati”. Verjamejo, da predlog dovolj dobro ureja razmejitev med javnim in zasebnim ter ustrezno postavlja nova pravila igre: kdo in kdaj lahko dela, kaj lahko dela in na kakšen način bo to plačano.

Med dobrimi rešitvami je Vuk naštela tudi uvedbo merjenja opravljenega dela in zahtevo, da bo merjenje in poročanje potrebno tudi za koncesionarje. “Menimo, da je to kar precejšen premik in v kolikor se bo zakon res začel izvajati, kot je zastavljen, bo lahko naš zdravstveni sistem mnogo bolje urejen,” je dejala Vuk.

Ob tem so sindikati dobili zavezo ministrice in vlade, da bodo vse nadaljnje spremembe predloga usklajevali. Sprejeli so tudi sklep, s katerim pozivajo koalicijske poslance, da v usklajene člene ne posegajo z dopolnili oziroma dopolnil ne podpirajo.

Po besedah Prevolnik Rupel bo vlada predlog novele zakona obravnavala na četrtkovi seji, nato pa ga bodo poslali v DZ po rednem postopku.