Dodatki k pokojninam umetnikov: Pravičnost ali privilegij?

V nedeljo, 11. maja 2025, bodo državljanke in državljani Slovenije odločali o zakonu, ki predvideva uvedbo dodatka k pokojninam umetnikom z izjemnimi dosežki. Čeprav je spoštovanje do umetnosti nedvomno vrednota, ki jo družba mora negovati, se ob predlogu zakona postavlja vrsta tehtnih vprašanj. Ali gre res za priznanje dela, ali pa le za uvajanje novih privilegijev, ki dodatno poglabljajo neenakost v pokojninskem sistemu?

Vprašanje enakosti: Zakaj samo nekateri?

Ena glavnih dilem predlaganega zakona je njegova selektivnost. Predvideva podeljevanje dodatkov omejeni skupini umetnikov, ki so že prejeli visoka državna priznanja, kot je Prešernova nagrada. Po podatkih iz razprav Slovenske demokratske stranke (SDS) bi predlagani zakon koristil predvsem peščici umetnikov, ki so del že uveljavljene kulturne elite. A kdo določa, kaj je “izjemen dosežek”? Umetniško delo je po naravi subjektivno in ocene o njegovi vrednosti so pogosto odvisne od mnenja strokovnih komisij, ki niso nujno odraz širše volje ljudstva.

Medtem pa tisoči drugih državljanov, ki so vse življenje pošteno delali v manj izpostavljenih, a prav tako pomembnih poklicih — kot so učitelji, medicinske sestre, gasilci ali delavci v industriji — ostajajo brez dodatkov in priznanj. Ali je pravično, da družba na koncu nagrajuje le tiste, ki so bili že med kariero deležni priznanj, subvencij in ugodnosti?

Nepreglednost kriterijev in nevarnost elitizma

Predlog zakona uvaja kriterije, ki so zapleteni in lahko vodijo v nejasnosti ter dvome o poštenosti dodeljevanja. Podobno kot pri športnikih obstaja tveganje, da bodo do dodatkov prišli predvsem tisti, ki imajo “dobre povezave” ali so že del umetniške elite, medtem ko bodo manj prepoznavni, a prav tako zaslužni ustvarjalci ostali prezrti.

SDS posebej opozarja, da bi lahko umetniki po predlogu zakona prejeli dodatke v višini do 1.500 evrov mesečno, medtem ko so upokojenci v zadnjem usklajevanju pokojnin prejeli zgolj 42 centov dodatka. To dejstvo postavlja pod vprašaj pravičnost celotnega pokojninskega sistema.

Finančna obremenitev brez dolgoročnih koristi

Čeprav se znesek – približno 61.572 evrov letno – na prvi pogled ne zdi visok, je načelno vprašanje pomembnejše od številk. Pokojninski sistem v Sloveniji je že zdaj pod pritiskom. Povprečna starostna pokojnina mnogih upokojencev komaj presega prag dostojnega preživetja, hkrati pa se predlaga dodatno obremenitev za majhno skupino ljudi, ki so pogosto imeli dostop do več virov dohodka že med aktivnim delom.

Zgledujmo se po načelu enakosti, ne posebnih ugodnostih

SDS poudarja, da bi morali vsi upokojenci biti obravnavani enako in da uvedba posebnih dodatkov za določene skupine ustvarja neenakost v pokojninskem sistemu. Prav zato so v stranki vložili predlog za razpis referenduma, saj menijo, da bi moral o takšnih privilegijih odločati celoten narod.

Demokracija temelji na načelih enakosti pred zakonom. Uvajanje selektivnih privilegijev za posamezne skupine spodkopava to načelo in ustvarja občutek krivice med širšo populacijo. Če že želimo nagraditi pomembne družbene prispevke, potem bi morali razmisliti o univerzalnih ukrepih — na primer zvišanju vseh pokojnin ali boljši skrbi za vse ranljive skupine.

Referendum kot priložnost za razmislek

Nedeljski referendum je priložnost, da državljani premislijo, kakšno družbo si želimo. Ali družbo posebnih privilegijev in elitnih priznanj? Ali pa družbo, ki stavi na pravičnost, solidarnost in enakost pred zakonom? Odgovornost je na nas.