Divje kampiranje v Bohinju in na Bledu še vedno velik problem

Narava, svež zrak in mir daleč od mestnega vrveža so razlogi, da številni obiskovalci poleti obiščejo Bled in Bohinj. A tam, kjer so obiskovalci, so tudi težave. Ena največjih, ki jih zaznavajo pristojne službe, je divje kampiranje. Čeprav je prepovedano, ga kljub opozorilom in globam vsako leto beležijo v visokih številkah, kar povzroča okoljsko škodo, nevarnosti in slabo izkušnjo za druge obiskovalce.

Divje kampiranje, Bohinj, Foto: MIR Bled, Bohinj in Železniki

Več kot 500 kršitev v enem poletju

Statistika razkriva resnost težave. V lanski visoki turistični sezoni, med junijem in avgustom, so v Občini Bled zabeležili 504 kršitve divjega kampiranja, letos pa je do 15. avgusta evidentiranih že 323 kršitev. Čeprav številka kaže rahlo zmanjšanje, pristojni poudarjajo, da problem ostaja pereč in da so poostreni nadzori nujni.

Podobna slika je tudi v Bohinju, kjer kljub obveščanju in ozaveščanju obiskovalcev številni še vedno postavljajo šotore in parkirajo avtodome na mestih, ki za to niso namenjena. To povzroča obremenitve za okolje, povečuje tveganje za požare in slabi podobo destinacije, ki si prizadeva za trajnostni turizem.

Zakonska pravila so jasna

Zakon o varstvu javnega reda in miru v 18. členu določa, da je kampiranje na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika prepovedano. Za kršitev je predvidena globa v višini 83,45 evra. Termin kampiranja zajema vsako taborjenje, postavljanje šotorov ali drugih zasilnih objektov z namenom prenočevanja.

Poleg državne zakonodaje imata tudi Občina Bled in Občina Bohinj svoje odloke, ki natančneje opredeljujejo, kje prenočevanje ni dovoljeno. V Bohinju je predpisana globa za kršitelje 120 evrov na osebo, na Bledu pa še višja, 200 evrov na osebo.

Kje kampiranje ni dovoljeno?

• na tržnicah, parkih, avtobusnih in železniških postajah
• v vozilih, parkiranih na javnih površinah
• v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb
• na senikih, kozolcih in drugih gospodarskih objektih

Poletni nadzor občinskih redarjev

Poleti, ko je turistična sezona na vrhuncu, občinski redarji izvajajo poostrene nadzore. V večernih urah se praviloma osredotočajo na preventivo. Obiskovalce obveščajo in jih usmerjajo na dovoljena mesta za kampiranje. V jutranjih urah pa je poudarek na sankcioniranju, saj želijo s kaznimi zmanjšati ponavljanje kršitev.

Informiranje in ozaveščanje obiskovalcev

Turizem Bled in Turizem Bohinj sta pripravila informativne letake, ki jih delijo obiskovalcem. Na njih so jasno označena dovoljena mesta za prenočevanje in opozorila glede glob za kršitve. Letaki so postali pomemben del komunikacije z obiskovalci, saj veliko turistov vnaprej ne preveri pravil in nato nezavedno krši zakonodajo.

Okoljske posledice divjega kampiranja

Divje kampiranje ni težava le zaradi kršenja zakonodaje. Za seboj pušča številne negativne posledice, ki vplivajo na okolje in varnost obiskovalcev.

Odpadki in uničevanje narave

Mnogi kampisti za seboj pustijo plastiko, embalažo hrane in druge odpadke, ki jih je težko odstraniti iz gozda ali brežin jezer. Poleg tega divje postavljanje šotorov poškoduje rastje in včasih celo mlada drevesa, ki jih ljudje posekajo za pripravo ognja.

Požarna nevarnost

Posebej nevarno je kurjenje odprtega ognja. Nepogašena kurišča so vsako leto vzrok za več manjših požarov, ki bi se v sušnih obdobjih lahko razširili v katastrofo. Na območjih, kjer so gozdovi gosti in dostop težak, lahko požar povzroči ogromno škodo.

Turistična izkušnja pod pritiskom

Bled in Bohinj sta znana kot prestižni turistični destinaciji, ki ju letno obišče več sto tisoč gostov z vsega sveta. Velika pričakovanja pa pogosto trčijo ob realnost, ko turisti naletijo na divje kampiste, ki ne spoštujejo pravil, parkirajo avtodome na neprimernih mestih ali puščajo za seboj smeti.

Takšni prizori škodijo ugledu krajev in lahko odvračajo tiste goste, ki si želijo urejenega in trajnostnega okolja. Lokalne turistične organizacije zato veliko vlagajo v ozaveščanje in promocijo pravilnega vedenja.

Trajnostni turizem kot rešitev

Ena od poti za zmanjšanje divjega kampiranja je spodbujanje trajnostnega turizma. To pomeni več informacij, več nadzora in boljšo infrastrukturo za obiskovalce. Postavljanje dodatnih urejenih kampirnih površin in parkirišč za avtodome bi lahko zmanjšalo pritisk na nedovoljena območja.

Potreba po sodelovanju

Rešitev ne leži le v kaznovanju, temveč tudi v sodelovanju lokalnih skupnosti, turističnih ponudnikov in obiskovalcev. Večja osveščenost in jasna komunikacija lahko dolgoročno zmanjšata število kršitev in pripomoreta k varovanju narave.

Kako naprej?

Čeprav letošnje številke kažejo nekoliko manj kršitev kot lani, problem še zdaleč ni rešen. V prihodnjih letih bo potrebno še več truda pri ozaveščanju turistov, ki pogosto prihajajo iz držav, kjer so pravila drugačna. Občine Bled, Bohinj in okoliške skupnosti se bodo morale še bolj povezati, da bi ohranile naravo, ki je največja vrednota teh destinacij.

Kampiranje ob jadranski obali: Pet lokacij, kjer vas jutra ne bodo razočarala

Objava Divje kampiranje v Bohinju in na Bledu še vedno velik problem se je pojavila na Vse za moj dan.