Diskriminacija dijakinje s posebnimi potrebami na državnem tekmovanju iz računovodstva za srednje šole

Zagovornik Miha Lobnik ugotovil diskriminacijo dijakinje s posebnimi potrebami na državnem tekmovanju iz računovodstva.

Organizatorji državnega tekmovanja iz računovodstva za srednje šole dijakinji s posebnimi potrebami, ki ne more pisati in ji zato pri tem pomaga spremljevalka, niso omogočili, da bi naloge lahko reševala dlje od drugih tekmovalcev. Zagovornik Miha Lobnik je v postopku ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da so s takšnim ravnanjem dijakinjo posredno diskriminirali. Pri želji, da bi vsi udeleženci imeli enake pogoje tekmovanja, so zanemarili dejstvo, da bi jo šele s prilagoditvijo njenega časa za reševanje nalog postavili v primerljiv položaj s tekmeci, ki pri pisanju ne rabijo pomoči druge osebe.

Na Zagovornika se je obrnila dijakinja s spinalno mišično atrofijo, ki potrebuje pomoč pri vseh dnevnih aktivnostih, tudi pri pisanju. V šoli ji zato po potrebi podaljšajo čas za reševanje pisnih testov. Odgovore mora namreč narekovati spremljevalki, ki jih nato zapiše, kar je zamudno.

Kot je povedala, ji na državnem tekmovanju iz računovodstva za srednje šole takšne prilagoditve niso odobrili. Po stališču organizatorjev tekmovanja bi jo namreč s tem obravnavali ugodneje od drugih tekmovalcev.

Zagovornik Miha Lobnik je v postopku ugotavljanja diskriminacije presojal, ali je bilo ravnanje organizatorjev upravičeno in bi ga lahko obravnavali kot dopustno izjemo od prepovedi posredne diskriminacije. Glede na določbe Zakona o varstvu pred diskriminacijo o takšni izjemi lahko govorimo, če je domnevni kršitelj z ravnanjem zasledoval legitimen cilj in če je ta cilj zasledoval s primernim in tudi nujno potrebnim sredstvom.

Zagovornik je v odločbi organizatorjem priznal, da so z odklonitvijo prilagoditve tekmovalnega časa konkretni dijakinji zasledovali legitimen cilj, da bi bili tekmovalci v enakem položaju in da bi bila merila za ugotovitev rezultatov tekmovanja objektivna. Ugotovil pa je, da tega niso zasledovali na ustrezen način.

Dejstvo namreč je, da bi dijakinjo šele podaljšanje njenega časa za reševanje nalog postavilo v primerljiv položaj z drugimi tekmovalci, ki takšne oviranosti nimajo in takšnih prilagoditev ne potrebujejo. Reševanje nalog ji namreč vzame precej več časa, kot če pri pisanju ne bi potrebovala pomoči druge osebe. Zavrnitev te prilagoditve pa je vplivala tudi na objektivnost rezultatov tekmovanja, saj dijakinja svojega znanja ni mogla zares izkazati.

Lobnik je zato ugotovil, da ravnanja organizatorjev ne more upoštevati kot izjemo od prepovedi diskriminacije, in zato odločil, da so ravnali posredno diskriminatorno. O takšni obliki diskriminacije govorimo, ko je oseba z določeno osebno okoliščino zaradi navidezno nevtralne določne, merila ali prakse postavljena v slabši položaj kot druge osebe.

The post Diskriminacija dijakinje s posebnimi potrebami na državnem tekmovanju iz računovodstva za srednje šole appeared first on Lokalec.si.