Direktor RIC Zupanc za STA: Matura drži nivo znanja (intervju)

Direktor Državnega izpitnega centra (RIC) Darko Zupanc meni, da matura, za ponovno uvedbo katere smo se pred 30 leti odločili s širokim konsenzom, s svojimi eksternimi izpiti drži nek nivo znanja ob zaključku srednješolskega izobraževanja. Obenem je v pogovoru za STA opozoril na inflacijo visokih internih ocen tako v osnovnih kot v srednjih šolah.

Spomladi leta 1995 so dijaki slovenskih gimnazij in srednjih strokovnih šol pisali prvo centralno vodeno in enotno maturo, leto pred tem so izvedli poskusno maturo. Odtlej je bila matura izvedena vsako leto, v Sloveniji smo med redkimi, ki smo maturo izpeljali tudi v času epidemije covida-19, je dejal Zupanc, ki RIC vodi od leta 1999, julija pa ga bo na tem mestu nasledil Gašper Cankar.

Spomnil je na 80. leta prejšnjega stoletja, ko so se z usmerjenim izobraževanjem ukinili zaključni izpiti, zato so v Sloveniji generacije, ki ob koncu srednje šole niso imele ne zaključnega izpita ne mature. Izpostavil je velik politični in strokovni konsenz za ponovno uvedbo gimnazij, ki so izginile z usmerjenim izobraževanjem, in ponovno uvedbo mature kot zaključka srednje šole pred 30 leti.

Nekateri menijo, da se je za maturo takrat zavzela leva politična opcija in jo po tedanjem šolskem ministru Slavku Gabru imenujejo Gabrova matura, a prvi pravilnik o maturi je podpisal Peter Vencelj iz prve slovenske vlade po uvedbi večstrankarskega sistema v Sloveniji, je poudaril Zupanc.

Če se v Sloveniji ne bi povečeval delež generacij, ki se vpisuje v bolj zahtevne srednješolske in nato v visokošolske programe, morda eksterna centralna matura za Slovenijo po besedah Zupanca ne bi bila tako nujna. Kot je pojasnil, je bilo namreč v Sloveniji pred 40 ali 50 leti nekaj deset gimnazij, ki “so držale nivo znanja”. “Ko se je pa ta prostor odprl – zdaj imamo na splošni maturi več kot 80 gimnazij v različnih, tudi manjših krajih v Sloveniji – je bilo to potrebno,” je dejal. Matura namreč po njegovih besedah z eksternimi izpiti drži nek nivo znanja ob zaključku srednješolskega izobraževanja.

Od leta 1995 do leta 2001 so maturo lahko opravljali tako gimnazijci kot nekateri dijaki srednjih strokovnih šol. Slednji so se morali v zadnjih letnikih odločiti, ali bodo srednješolsko izobraževanje zaključili z maturo tako kot gimnazijci ali pa bodo opravljali interni zaključni izpit. Z uvedbo poklicne mature, pri kateri so se za razliko od dotedanjega zaključnega izpita vpeljali elementi eksternosti, se je tako leta 2002 zgodila največja sprememba pri maturi v treh desetletjih.

Z aktualnim predlogom novele zakona o maturi, ki je v obravnavi v DZ, se po besedah direktorja RIC uvaja podobna ureditev, kot je v Sloveniji veljala med letoma 1995 in 2001, a bo za dijake strokovnih šol nekoliko lažje. Tistim, ki se bodo odločili za akademsko kariero, namreč ne bo treba opraviti petih predmetov splošne mature, ampak tri, obdržali pa bodo dva strokovna predmeta poklicne mature, s čimer bodo lahko pridobili tako poklic kot možnost vpisa v univerzitetne študijske programe, je pojasnil.

Poklicna matura je po njegovi oceni na dobri poti, vse več je eksternosti, ki bi se jo dalo razširiti še na več predmetov. Pri splošni maturi pa je med izzivi izpostavil denimo vprašanje o večnivojskosti pri izbirnih predmetih.

Obenem meni, da so interni deli izpitov pri splošni maturi “v povprečju ocenjeni previsoko, imajo vse značilnosti inflacije internih ocen”. Izpit pri posameznem maturitetnem predmetu je namreč sestavljen iz eksternega dela, ki je centralno voden in v večini šteje 80 odstotkov točk, in internega dela, ki je v polni pristojnosti učitelja in ga lahko sestavljajo denimo laboratorijske vaje, seminarska naloga ali ustni izpit.

Tudi v osnovni šoli so po njegovih besedah interne ocene v povprečju zelo visoke. “Z visokimi ocenami se statistično gledano v povprečju ne odraža tako visoko znanje. Vemo, da Slovenija v mednarodnih raziskavah po znanju pada, interne ocene pri nas pa rastejo,” je opozoril.

Zupanc meni, da bi bilo treba v celotni izobraževalni vertikali, od osnovne šole do terciarnega izobraževanja, dvigniti nivo znanja. V Sloveniji po njegovih besedah stremimo k temu, da se “čim več oseb vpiše v čim višje stopnje izobraževanja, ne skrbita pa nas toliko nivo znanja in kakovost”. Ocenjuje, da se nam za najboljše, ki dosegajo najvišje nivoje v srednji šoli, na maturi in v akademskem svetu, ni treba bati, saj imamo vrhunske dijake, ki postajajo odlični diplomanti in doktoranti. “Za povprečne in najšibkejše pa preveč spuščamo nivo znanja,” je opozoril.

Zupanc se je dotaknil tudi sprememb, ki jih je prinesel razvoj tehnologije. Pred 25 leti je bilo skoraj vse še na papirju, vsa komunikacija, prijave, ocenjevanje, danes pa to poteka elektronsko. Epidemija covida je po njegovih besedah ta razvoj še pospešila, prej so si morali dijaki za vpoglede in ugovore priti izpite fizično ogledat, danes lahko do njih dostopajo elektronsko “in lahko poleti na morju v senci gledajo svoje rezultate ali pa razmišljajo, ali bi ugovarjali”.

Ob tem je dodal, da se bodo po drugi strani morda oglasili kritiki, da se za kandidata pri samem izpitu ni prav veliko spremenilo, saj glavni del še vedno predstavlja pisni izpit kot pred 30 leti. A po njegovih besedah bodo dijaki teste zagotovo še nekaj let reševali s svinčnikom na papirju, ne elektronsko. Prav tako bo potrebnih še nekaj let, da bodo teste pripravljali računalniki in ne bomo več potrebovali človeškega faktorja pri pripravi testov ali pri ocenjevanju, je prepričan.