Denar za neobstoječo dolgotrajno oskrbo pobirajo, polovico so ga že potrošili

Dolgotrajna oskrba je za pomoči potrebne fikcija, prav nič fikcijski pa niso računi, ki jih za dolgotrajno oskrbo plačujemo. Pomislili bi, da se zbrani denar sedaj nabira na ZZZS. Ne, denar se že troši, le ne za dolgotrajno oskrbo. Polovica denarja je že bila porabljena.

Do konca prejšnjega meseca se je v blagajni Zavoda za zdravstveno zavarovanje nabralo že 162,3 milijona evrov, poročajo Finance. Denar je ostal na računu, saj je koalicija sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, kljub temu da pristojno ministrstvo ni poskrbelo, da bi se storitve sploh lahko izvajale.

Na račun ZZZS je sicer prišlo 161 milijonov evrov, malce več kot milijon evrov se je na račun za dolgotrajno oskrbo steklo še iz državnega proračuna, izhaja iz objavljenih podatkov ZZZS.

Skoraj polovica denarja že porabljena

Skoraj polovica denarja je že bila porabljena, natančneje 74,2 milijona evrov. A ne za dolgotrajno oskrbo, pač pa za nakazila ZPIZ-u oz. pokojninski blagajni. Šlo je za nakazilo, izvedeno oktobra letos, v višini 73,2 milijona evrov, za namen plačila dodatka za pomoč in postrežbo. Omenjeni dodatek je stara pravica, ki ni povezana s sistemom dolgotrajne oskrbe, še več, kot poročajo Finance, se z dolgotrajno oskrbo izrecno izključuje.

Nakazila se izvajajo na podlagi 69. člena novele zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer je določeno, da mora ZZZS povrniti izdatke za dodatek za pomoč in postrežbo.

Vir: Novela zakona o dolgotrajni oskrbi

Vlada Roberta Goloba, z ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem na čelu, torej prelaga strošek za že obstoječe storitve v breme zavarovanja, ki bi moralo biti namenjeno izključno dolgotrajni oskrbi.

Drugi odstavek 69. člena novele zakona določa višino izplačil. V letu 2025 do 112,2 milijona evrov, naslednje leto pa do 91 milijonov evrov. To bi skupaj lahko naneslo tudi do 203 milijone evrov, ki bi se sicer lahko porabili za izvajanje dolgotrajne oskrbe – v kolikor bi se sploh izvajala.

Vir: Novela zakona o dolgotrajni oskrbi

1,05 milijona evrov se je porabilo za delo službe ZZZS, ki upravlja z dolgotrajno oskrbo, v prvih devetih mesecih tega leta. Prišel je tudi račun Telekoma za omogočanje storitev e-oskrbe. Račun je bil v višini 148.978 evrov. Prišli so tudi zahtevki za sofinanciranje plač in dodatnih kadrov s strani izvajalcev socialnovarstvenih storitev v institucionalnem varstvu starejših, kar pa je posledica Golobove plačne reforme. Teh zahtevkov je bilo za 10.472.812 evrov.

Kmalu pa bodo lahko začeli prihajati tudi zahtevki za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah. Ta bodo lahko še do konca septembra 2026 pošiljali pavšalne zahtevke (na dan in upravičenca). V kolikor bo dolgotrajna oskrba v institucijah zaživela, bodo dnevni pavšali na upravičenca znašali med 21,9 evra do 120,47 evra, glede na zahtevnost oskrbe upravičenca.

Ž. K.