Denar v desetih sekundah: priročno, a nevarno

Z oktobrom smo vstopili v novo obdobje plačevanja. Evropska unija je namreč uvedla sistem takojšnjih plačil v evrih, ki bo obvezen za vse ponudnike plačilnih storitev v evroobmočju. To pomeni, da je denar, ki ga nakažete, na računu prejemnika že v desetih sekundah, neglede na dan, uro, vikend ali praznik. Storitev bo na voljo brez dodatnih stroškov, saj bodo morale banke ceno izenačiti z običajnimi SEPA nakazili. Za uporabnike, vajene zamikov med bankami in čakanja na delovni dan, je to velik korak naprej. A hkrati pomeni tudi večjo odgovornost, saj se bo ob hitrosti povečalo tudi tveganje za napake in prevare.

Nova evropska uredba, imenovana Instant Payments Regulation (IPR), je določila, da morajo vse banke in drugi ponudniki plačilnih storitev v evroobmočju do 9. oktobra 2025 omogočiti pošiljanje takojšnjih plačil. Sprejemanje teh plačil je v Sloveniji že uvedeno, zdaj pa sledi še faza, v kateri bomo vsi uporabniki lahko denar poslali v trenutku. Sistem bo deloval 24 ur na dan, vse dni v letu, tudi med prazniki, kar je prava revolucija v bančništvu. A kot pri vseh novostih, ki prinašajo udobje in hitrost, se tudi tukaj pojavljajo tudi pasti.

Ena ključnih sprememb, ki jih prinaša uredba, so nova pravila glede limitov plačil. Ti namreč ne bodo več nastavljeni samodejno s strani banke, temveč jih bo moral določiti uporabnik sam, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik. To pomeni večjo svobodo, a tudi večjo odgovornost. Če limite nastavite previsoko, povečate tveganje zlorab, če prenizko, si lahko po nepotrebnem otežite vsakodnevna plačila. Zato strokovnjaki svetujejo, da pozorno spremljate obvestila svoje banke in limite prilagodite svojim dejanskim potrebam.

Zelo pomemben element novega sistema je tudi varnostni mehanizem, imenovan VoP (Verification of Payee) – preverjanje imena prejemnika. Ko boste vnesli podatke za nakazilo, bo ponudnik plačil preveril, ali se vpisano ime prejemnika ujema z dejanskim lastnikom bančnega računa. Če se ime in IBAN popolnoma ujemata, bo plačilo steklo brez težav. Če je ujemanje le delno, vas bo sistem opozoril in vprašal, ali res želite nadaljevati. V primeru neskladja pa vas mora ponudnik plačil jasno opozoriti, da se ime in številka računa ne ujemata, ter vas obvestiti, da s potrditvijo transakcije sami prevzemate vso odgovornost za morebitno napačno ali goljufivo nakazilo.

Na prvi pogled se to zdi kot preprosta in koristna rešitev, a izkušnje iz držav, kjer sistem že deluje, kažejo, da so se prevaranti hitro prilagodili. Potrošnikom že vnaprej povedo, da bodo prejeli opozorilo o neskladju, a da naj to ignorirajo, saj naj bi šlo za “tehnično napako”. V resnici je to jasen znak, da nekaj ni v redu. Če vas sistem opozori, da se ime in IBAN ne ujemata, to nikakor ni malenkost – gre za rdeči alarm, ki ga nikoli ne smete spregledati. Kljub temu pa imate kot uporabnik možnost, da transakcijo vseeno potrdite. A če se kasneje izkaže, da ste denar nakazali napačni osebi ali postali žrtev prevare, vam banka ni dolžna povrniti izgube. S tem bo odgovornost v celoti prenesena na potrošnika.

Takojšnja plačila bodo zato zahtevala večjo pazljivost in digitalno pismenost uporabnikov. Hitrost transakcij bo sicer priročna, a prav ta bo zmanjšala čas za razmislek. Kar se je nekoč zgodilo v nekaj urah ali dneh, se bo zdaj odvilo v nekaj sekundah – in v tem času ne bo več mogoče ustaviti plačila. Po novem boste denar lahko poslali komurkoli, kjerkoli v evroobmočju, v trenutku in ga v primeru napake tudi v trenutku izgubili. Evropska centralna banka zato opozarja, da je temelj varnosti še vedno človek: pozorno preverjanje imen, IBAN številk in zneskov, še posebej pri novih ali neznanih prejemnikih.

V Sloveniji sistem takojšnjih plačil že poznamo pri NLB pod imenom Flik ali v oblikih podobnih mobilnih aplikacij. Uporabniki ga pogosto pohvalijo zaradi njegove hitrosti in preprostosti, a so se tudi že pojavili primeri, ko je hitrost povzročila napake. Pri novi uredbi bo preverjanje obvezno za vse banke, kar bo zmanjšalo možnosti zlorab, a bo hkrati pomenilo, da bo breme preverjanja preneseno na uporabnike.

Čeprav uredba obljublja varnejši in učinkovitejši plačilni sistem, bo resnična varnost odvisna od tega, kako pozorni bomo kot uporabniki. Če bomo opozorila ignorirali ali prenagljeno potrjevali transakcije, bomo sami tvegali svoje prihranke. Nova pravila bodo bančno poslovanje sicer poenostavila, a tudi razgalila tiste, ki ravnajo nepremišljeno. Hitrost je lahko velika prednost, a hkrati tudi past za nepazljive.

Evropska uredba o takojšnjih plačilih je v osnovi namenjena večji finančni povezanosti, poenotenju sistemov in lažjemu poslovanju med državami. V praksi pa prinaša predvsem izziv, kako ohraniti previdnost v svetu, ki postaja vedno hitrejši. Kjerkoli bo denar potoval v nekaj sekundah, bo potrebna nova oblika finančne odgovornosti – tista, ki zahteva, da kljub tehnologiji ostanemo pozorni, preudarni in kritični. Denar bo potoval hitreje kot kdajkoli prej, a če ne bomo pazili, lahko izgine prav tako hitro.

Petra Znoj