Od besed k dejanjem – Golobova vlada vse bližje prevari Nata

Sedaj tudi uradno – vlada Roberta Goloba je pretentala zavezništvo Nato. Obrambni minister Sajovic je potrdil, da izdatki za obrambo prihodnje leto in za leto 2027 ne bodo dosegli niti starega mejnika dveh odstotkov bruto domačega proizvoda. Včeraj je v zvezi s tem potekala tudi debata na odboru za obrambo v državnem zboru. 

Premier se je na junijskem vrhu Nata v Haagu zavezal, da bo Slovenija, tako kot ostale zaveznice, z izjemo ZDA in Španije, v obrambne zmogljivosti vlagala pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Pred tem je veljala zaveza, da zaveznice vlagajo dva odstotka BDP, ki pa se je številne zaveznice, med njimi tudi Slovenija, niso držale.

Zaveznice so se zavezale k triodstotnemu povišanju izdatkov zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer in zaradi vrzeli, ki so se pojavile v obrambnih sistemih članic Nata kot posledica desetletij premajhnih vlaganj, celo zanemarjanj. Od petih odstotkov bi morali 3,5 odstotka nameniti neposrednim obrambnim izdatkom, 1,5 pa posrednim.

Golobova podpora zavezi je na levici sprožila manjši politični vihar. Golob je po pritisku koalicijskih partneric dejal, da bo Slovenija spoštovala zavezo v resoluciji o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki predvideva, da bodo izdatki za varnost naslednje leto dosegli 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda, leta 2027 pa 2,4 odstotka BDP, torej v skladu s starim Nato standardom.

Sedaj postaja jasno, da Slovenija ne bo dosegla niti tega. Predvideni obrambni izdatki za naslednje leto znašajo zgolj 1,71 odstotka BDP oziroma 1,26 milijarde evrov. Nekoliko boljše, a daleč od starega standarda, bo leto kasneje. Predvideni izdatki za 2027 znašajo 1,83 odstotka BDP oziroma 1,4 milijarde evrov. Gre sicer za rekordni obrambni proračun, poroča N1.

Da je vlada povozila lastne zahteve, kaže tudi priznanje državnega sekretarja z ministrstva za obrabo Boštjana Pavlina, ki se je odzval na včerajšnjo razpravo na državnem zboru na odboru za obrambo. Poslanci Levice so bili do vladnih izdatkov za obrambo izjemno kritični, ta pa jim je odvrnil, da je pričakoval nasprotne očitke, da ministrstvo za naslednje leto obrambi ni namenilo 2,2 odstotka, kot določa resolucija, poroča N1.

Tako so napovedali “izigravanje” Nata
Da bi vlada poskusila izigrati Nato, je še pred junijskim vrhom Nata predlagal vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec, ko so napovedovali povečanje obrambnih izdatkov tudi na bruseljskem parketu. Tako je povedal: “Na tej točki bi zelo direktno rekel, da če pride tak diktat, da če bo odločitev, da se na ta diktat pristane, moramo kot država poskušati čim bolj izigrati ta diktat. Podobno kot lahko za zaveze k Nato paktu lahko to naredimo tudi tu.”

Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec (Foto: sta)

Ena izmed oblik izigravanja zahtev Nata je bila tudi, da bo Slovenija sicer dosegla star Nato standard za obrambne izdatke, preostanek do zahtevanih petih odstotkov pa bi dosegla z drugimi investicijami, denimo v infrastrukturo. Ne glede na pojasnila vlade, da bi se s tem povečala tudi odpornost države, gre predvsem za računovodski trik, kako običajen proračunski izdatek prikazati kot izdatek za varnost države. Ravnanje Golobove vlade ne preseneča, saj je Golob na neformalnem vrhu EU ta mesec dejal, da Slovenija ni varnostno ogrožena. Po njegovi oceni jo ogrožajo predvsem naravne katastrofe. Več – TUKAJ.

Bo tudi Slovenija prejela Trumpovo zaušnico?
Podobno te dni ravna tudi Španija, ki si je zaradi politike Sanchezeve socialistične vlade nakopala Trumpov srd. Ta je nedavno dejal v pogovoru s finskim predsednikom Stubbom, da bi jih morda morali vreči iz Nata. Sedaj pa jim grozi z uvedbo posebnih kaznovalnih carin. Španija se sicer izgovarja, da se zaradi svoje geografske lege počuti varno. Njena geopolitična situacija je namreč precej drugačna od situacije, s katero se soočajo baltske države in Poljska.

Pri tem pa se seveda zastavlja vprašanja, ali bo Trump po Španiji svojo pozornost usmeril tudi proti Sloveniji, in posledično, kako bo vlada Roberta Goloba, ki je sicer blizu Sanchezevi vladi, reagirala.

Ž. K.