Delo laže, da je bil Kajzer odstavljen zaradi “kršitve zaupnosti depešnega sistema”

Po ponovni menjavi slovenskega veleposlanika v ZDA je Petričevo Delo znova začelo udrihati proti nekdanjemu veleposlaniku Tonetu Kajzerju, ki je bil zamenjan na začetku mandata vlade Roberta Goloba. Obtožuje ga, da je bil odstavljen zaradi “kršitve depešnega sistema”, kar je dokazljivo neresnično. Odzval se je tudi sam Kajzer.

“Žal gospod Esih, v naročenem članku, kjer hvali aktualnega ambasadorja v ZDA, ki si je, kot vedo povedati v MZZ, zaželel drugam kot pred tremi leti, ko me je aktualna oblast “depolitizirala” in odpoklicala z mesta veleposlanika v ZDA, znova zavaja slovensko javnost. Veleposlanika Kajzerja niso odpoklicali zaradi “kršitve zaupnosti depešnega sistema”, saj depeša, kjer je bilo dejansko storjeno dejanje, neskladno s slovensko zakonodajo (op. o tem je v pismu takratnemu predsedniku Slovenije Borutu Pahorju opozoril nekdanji minister Dimitrij Rupel, ki mu je priložil pravno mnenje dr. Petra Jambreka), sploh ni bila zaupne narave. Sicer pa bi, če bi imeli enaka merila, morali odpoklicati vsakega veleposlanika, kjer je bila vsebina iz depešnega sistema tako ali drugače posredovana javnosti. Vsebino pisma dr. Rupla takratnemu predsedniku Slovenije gospodu Pahorju bom objavil posebej, da si ga lahko gospod “novinar” in vsakdo drug prebere ter si sam ustvari lastno mnenje o kredibilnosti pisanja v “osrednjem” slovenskem dnevniku.”
se je odzval Kajzer.

Rupel: dejanje je bilo nezakonito

V pismu, ki ga omenja Kajzer, Rupel Pahorja opozarja, da je Ministrstvo za notranje zadeve avgusta 2022 ravnalo nezakonito in protiustavno, ko je na zahtevo volilnega štaba Nataše Pirc Musar izvedlo odstavitev Kajzerja z mesta veleposlanika v ZDA – dejanje, za katero ni imelo nobene zakonske podlage. Po njegovem mnenju je s tem nastal resen dvom o zakonitosti predsedniških volitev in predvsem o enakopravnosti kandidatov. V pismu se sklicuje na pravno mnenje profesorja Petra Jambreka, ki poudarja, da noben veljaven zakon MNZ ne pooblašča za takšno ravnanje, da se ministrstvo ne more sklicevati na upravno prakso brez zakonske podlage ter da je argument o domnevni podnormiranosti zakonodaje pravno neutemeljen in pomeni posredno priznanje, da je bilo dejanje izvedeno brez pravnega temelja.

Dr. Dimitrij Rupel (Foto: Polona Avanzo)

Rupel dodatno opozarja, da je bilo ravnanje MNZ arbitrarno in diskriminatorno, saj ni bilo enako in hkratno izvedeno za vse predsedniške kandidate, kar pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom. Kasnejši poskusi popravljanja tega po njegovem mnenju ne morejo odpraviti prvotne protiustavnosti. V zaključku Pahorja prosi, naj ne podpre razrešitve veleposlanika Toneta Kajzerja v Washingtonu, saj bi takšna poteza, ki temelji na spornem in po njegovem prepričanju nezakonitem postopku, lahko dodatno škodovala ugledu Slovenije v tujini in zaznamovala konec njegovega predsedniškega mandata.

Izpostavil je tudi politično hinavščino okoli depeš takratne predsedniške kandidatke Pirc Musar ter začetek tega, kar je kasneje postalo del politične prakse v Golobovi Sloveniji – torej odstavljanje in celo preganjanje strokovnjakov iz povsem političnih razlogov:
“Pri tej stvari gre za opozorilo na skrajno problematično, obsojanja vredno, neprikrito in splošno znano dejstvo v zvezi z uporabo državnih ustanov za politično propagando ene same predsedniške kandidatke, pri čemer je ta kandidatka nekaj let nazaj – dejansko, via facti (kot je imel navado govoriti nekdanji predsednik Partije France Popit) – zagovarjala neomejeno in neovirano uporabo depešnega sistema MZZ za rušenje ugleda in povzročanje škode Republiki Sloveniji.”

Takrat je Rupel izpostavil še eno pomembno komponento odstavitve veleposlanika: predsedniška kandidatka je v svojo volilno kampanjo praktično vpregla tudi aktualno vlado in njena ministrstva. Namesto da bi ta ministrstva – tudi MZZ – odrekla pomoč oziroma privilegij eni sami kandidatki, so ji ustregla, kar predstavlja resen problem. To zlorabo izvršilne oblasti v imenu ene predsedniške kandidatke danes Uroš Esih opisuje kot Kajzerjevo “zlorabo depešnega sistema”.

Kljub pozivom Rupela Pahor njegovega mnenja ni upošteval, najverjetneje tudi zaradi velikih notranjih pritiskov na levici.

Da je bil odpoklic nezakonit, je menil tudi dr. Pogačnik

Priznani mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik je prav tako menil, da je bil odpoklic nezakonit, saj vlada pred sprejetjem sklepa ni opravila obveznega posvetovanja s predsednikom republike, kot to izrecno zahteva drugi odstavek 17. člena Zakona o zunanjih zadevah. Ker do posvetovanja ni prišlo, je bil celoten postopek odpoklica Toneta Kajzerja izveden v nasprotju z zakonom. Vladna odločitev je bila zato nezakonita, predsednik republike pa je kasneje podpisal ukaz na podlagi postopka, ki je bil že v izhodišču pravno sporen.

Mednarodni pravnik Miha Pogačnik (Foto: Bobo)

Kajzer ogorčen nad Esihovimi obtožbami

Nekdanji veleposlanik je ogorčen, da ga danes režimski mediji prikazujejo kot veleposlanika, ki naj bi bil odstavljen zaradi kršitev, čeprav je šlo za očitna politična preigravanja levice proti domnevnim nasprotnikom. Pri tem Kajzer nikoli ni veljal za pripadnika katere koli politične opcije. Deloval je v dobro Slovenije, Slovencev in interesov slovenskega gospodarstva, kar je bilo potrjeno tudi ob posvetovanju predsednice Nataše Pirc Musar z gospodarstveniki. Tam je celo Joc Pečečnik predsednico spravil v zadrego z izjavo, da odstavitev Kajzerja ni bila dobra poteza, saj je veleposlanik v ZDA vedno aktivno promoviral interese podjetnikov in iskal poslovne priložnosti. Predsednica je takrat zgolj zardela in ostala tiho. Pomenljivo.

Zato je še toliko bolj škandalozno, da Delo kot osrednji slovenski tiskani medij še vedno ponavlja levičarski agitprop iz leta 2022 kot dokazano dejstvo.

“Pričakovali bi, da se novinar “osrednjega” medija vsaj pozanima o dejstvih, preden zavaja in širi informacije, s katerimi me skuša vrednostno oceniti kot neverodostojnega diplomata.” je zaključil Kajzer.

I. K.