Delež ekoloških živil v vrtcih in šolah po ugotovitvah inšpektorjev raste

Delež ekoloških živil in živil iz ostalih shem kakovosti se je v vrtcih in šolah po ugotovitvah inšpekcije za kmetijstvo povečal. Vrtci in šole kot oviro na tem področju izpostavljajo predvsem višje cene takšnih živil in občasno vprašljivost kakovosti ekološke ponudbe. Inšpektorat v tej luči med drugim predlaga povezovanje manjših šol in vrtcev.

Kot so danes sporočili z inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, so kmetijski inšpektorji nadzor obratov javne prehrane glede upoštevanja zahtev zelenega javnega naročanja živil izvedli decembra lani in januarja letos. Ugotovitve so primerjali z nadzori v letih 2022 in 2023.

Pregledali so 40 javnih zavodov, in sicer deset vrtcev, 27 osnovnih šol, dva zavoda za usposabljanje in izobraževanje otrok in odraslih ter en dom starejših občanov.

Uredba o zelenem javnem naročanju določa, da mora delež ekoloških živil glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, obsegati najmanj 12 odstotkov vseh živil v prehodnem obdobju in 20 odstotkov živil iz ostalih shem kakovosti.

Delež ekoloških živil po navedbah inšpektorata dosega 30 odstotkov pregledanih javnih zavodov, kar je približno 21 odstotnih točk več kot leta 2023. Delež živil iz ostalih shem kakovosti jih dosega 52,5 odstotka, kar je približno 25 odstotnih točk več.

Dvanajst javnih ustanov je v obdobju nadzora doseglo 12-odstotni delež ekoloških živil ali več, 21 javnih ustanov delež med pet in 11 odstotkov, šest javnih ustanov manj kot petodstotni delež, pri eni javni ustanovi pa podatkov o deležu ekoloških živil inšpektorji niso mogli preveriti.

20-odstotni delež živil iz shem kakovosti ali več je v obdobju nadzora dosegalo 21 javnih zavodov. 15 jih je je doseglo delež med pet in 19 odstotkov, tri pa manj kot petodstotni delež. Pri eni javni ustanovi podatka o deležu ekoloških živil niso mogli preveriti.

Večina ustanov je po navedbah inšpektorata seznanjena z določili na tem področju, vendar pri tem izpostavljajo predvsem težave z doseganjem deleža ekoloških živil, ki so v primerjavi z običajnimi živili dražja za do 150 odstotkov.

Opozorili so tudi na majhno zanimanje lokalnih dobaviteljev živil iz shem kakovosti in ekoloških živil, predvsem pri odročnih podružničnih šolah in vrtcih. “Prav tako navajajo, da je kakovost ekološke ponudbe včasih vprašljiva, majhne šole in vrtci pa težko usklajujejo urnike prehrane in evidence letnih obračunov, saj nimajo zaposlenih dovolj ljudi,” so zapisali.

Vsem deležnikom predlagajo večji obseg povezovanja manjših šol in vrtcev v lokalnem okolju ter še večji obseg dejavnosti ustanoviteljev oziroma lokalnih skupnosti. Rešitev bi lahko bila po njihovem mnenju tudi pomoč in sodelovanje v okviru društev ravnateljev osnovnih šol in vrtcev za doseganje ugodnejših nabavnih cen in vodenje evidenc.

Lokalni dobavitelji naj se v večji meri povezujejo v zadružne sisteme oziroma organizacije proizvajalcev za boljšo in kontinuirano dobavo lokalnih pridelkov in živil iz shem kakovosti po ugodnejši prodajni ceni, predlagajo pa tudi delavnice z deležniki na primerih dobrih praks.