Delavci razkrili zlorabe. Država ukrepa?

Delavci niso več tiho. Skupina iz Indije in Nepala je spregovorila o izkoriščanju, ki so ga doživljali med delom — dolgih delovnikih, mizernem plačilu in nečloveških pogojih bivanja. Njihova izpoved ni le opozorilo na posamezen primer, temveč na širši problem, ki se tiče vseh nas. Ko človekovo dostojanstvo postane postransko vprašanje, je čas, da se vprašamo, kam smo kot družba namenjeni.

Po razkritju izkoriščanja indijskih delavcev: “Takšna ravnanja ne sodijo v današnji čas”

Na videz običajna kmetija na Gorenjskem je postala središče zgodbe, ki je razgalila temno plat delovnih razmer v Sloveniji.

Delavci – izkoriščani

Delali so po 300 ur na mesec

Delavci, ki so prišli v Slovenijo z upanjem na boljše življenje, so se znašli v razmerah, ki so bile vse prej kot poštene.

• Po njihovih besedah so delali med 250 in 300 ur na mesec — pogosto brez prostih dni, tudi ob koncih tedna in praznikih.
• Delo je bilo fizično naporno: pobiranje pridelkov, pakiranje, čiščenje hlevov, nalaganje težkih bremen. Vse to v zgodnjih jutranjih urah, pogosto do poznega večera.

Za ves ta trud so prejeli komaj 4 evre na uro, kar je daleč pod zakonsko določenim minimumom.

• Nekateri so poročali, da jim med delovnim časom ni bilo dovoljeno piti vode, da so morali delati v vročini brez ustrezne zaščite, in da so bili deležni grobega odnosa, če so se pritožili.
• Včasih niso vedeli, kaj jih čaka naslednji dan — urniki so se spreminjali brez obvestila, odmorov skorajda ni bilo. Tudi bivalne razmere so bile skrajno neprimerne.

Nastanitev

Pismo predsednici

Ko so razmere postale nevzdržne, so se obrnili na predsednico republike Natašo Pirc Musar. Njena ekipa je njihove prošnje posredovala pristojnim institucijam in v izjavi zapisala, da gre za kršenje človekovega dostojanstva, delovnopravne zakonodaje in osnovnih pravic.

Vir: unsplash.com -Delavci, ki so prišli v Slovenijo z upanjem na boljše življenje, so se znašli v razmerah, ki so bile vse prej kot poštene.

Inšpektorat je ukrepal, tožilstvo se je vključilo

Inšpektorat za delo je po prijavi izvedel več nadzorov na kmetiji in potrdil kršitve. Ugotovili so nepravilnosti pri delovnih razmerjih, varnosti in zdravju pri delu. Zaradi suma hujših kršitev je bila vložena kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Kranju.

Primer je sprožil takojšen odziv, a hkrati odpira vprašanje, kako je mogoče, da se je vse to dogajalo tako dolgo, neopaženo. Ali sistem res ne zazna, ko se človekove pravice kršijo na domačem pragu?

Kmetijska zbornica

To škoduje vsem

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je ravnanje ostro obsodila. V izjavi so zapisali, da takšna ravnanja ne sodijo v današnji čas in da mečejo slabo luč na celoten kmetijski sektor. Dodali so, da gre tudi za nelojalno konkurenco — saj si nekateri z izkoriščanjem delavcev pridobivajo neupravičeno prednost.

Zbornica je pozvala k večjemu nadzoru in jasnejšim pravilom, ki bi preprečila podobne zlorabe v prihodnje. Večina slovenskih kmetov dela pošteno, a takšni primeri mečejo senco na vse.

Sistem, ki ne deluje za vse

Ta zgodba razkriva širši problem. Število tujih delavcev se v Sloveniji povečuje. Najbolj so tuji delavci iskani na področju kmetijstva in gradbeništva.

Delodajalci v večini spoštujejo dano zakonodajo glede zaposlovanja tujcev. vendar se pojavijo tudi primeri nezakonitega ravnanja. Gre za izkoriščanje ljudi, ki so v našo državo prišli iskati boljši jutri.  .

Delavci iz Indije in Nepala pogosto ne poznajo svojih pravic, ne govorijo jezika in so odvisni od delodajalca za delo, bivanje in dokumentacijo. To jih postavlja v ranljiv položaj. Če sistem ne deluje, se zlorabe dogajajo tiho, daleč od oči javnosti.

Kaj sledi?

Zadeva je zdaj v rokah tožilstva. V kolikor bo ugotovljeno in potrjeno, da je v teh primerih prišlo do izkoriščanja, sledijo kazenski postopki in sankcije.

Kljub temu je ta primer že dosegel določen odziv. Zgodba je opozorilo na napake in “luknje” v načinu delovanja sistema. Posledično so bile izzvane razprave na to temo. Torej, končno se je o tem začelo govoriti naglas. Kako zaščititi delavce, neglede na njihovo poreklo 

Predsednica republike je s svojim odzivom pokazala, da institucije lahko ukrepajo — če so pozvane. In da je včasih dovolj, da nekdo spregovori.

Zaključek

Ta zgodba ni le o tujih delavcih, ki so delali predolgo za prenizko plačilo. Je zgodba o tem, kako hitro se lahko pravice spremenijo v privilegij, če ni nadzora, če ni glasu in če ni odziva. Tokrat so delavci spregovorili — in bili slišani. Zdaj je na potezi država, da pokaže, da takšna ravnanja res ne sodijo v današnji čas. In mi vsi, da ne gledamo stran, ko se krivica dogaja tik ob nas.