Danska premierka v Parizu pozvala k enotnosti Evrope in ZDA

Danska premierka Mette Frederiksen, ki se bo danes v Parizu skupaj z grenlandskim kolegom Jensom-Frederikom Nielsnom sestala s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, je pred tem pozvala k enotnosti Evrope in se v luči ameriških teženj po prevzemu Grenlandije zavzela za dogovor z ZDA. Dodala je, da je prišel konec starega svetovnega reda.

Frederiksen je pred srečanjem z Macronom sodelovala na javni tribuni na pariški univerzi Sciences Po, kjer je med drugim dejala, da je prišel “konec svetovnega reda, kot ga poznamo”, in da ne bo povratka nazaj, poročata francoska tiskovna agencija AFP in britanski Guardian.

Menila je tudi, da si Rusija ne želi skleniti miru z Evropo, ter pozvala k enotnosti Evrope in ZDA.

Glede nedavnih napetosti med ZDA in Evropo spričo teženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije, ki kot avtonomno ozemlje sicer spada pod Dansko, se je Frederiksen zavzela za dogovor z Washingtonom oziroma za “iskanje skupne poti”.

Nielsen je medtem na tribuni spregovoril o negativnem vplivu spora z ZDA na prebivalce Grenlandije. “Kot vlada se ukvarjamo s tem, da poskušamo odvrniti zunanje vplive in pomagati našim ljudem, ki so prestrašeni in zaskrbljeni,” je povedal.

Premierja Danske in Grenlandije sta se ta teden že sestala z nekaterimi zaveznicami. Med drugim sta se v torek mudila v Hamburgu in Berlinu, danes pa se bosta v Parizu sestala na delovnem kosilu z Macronom. V njegovem uradu so napovedali pogovore o varnosti Arktike ter gospodarskem in družbenem razvoju Grenlandije.

Do niza srečanj evropskih zaveznikov o Grenlandiji in Arktiki prihaja po tem, ko je Trump do nedavnega vztrajal pri prevzemu lastništva nad Grenlandijo, pri čemer ni izključeval uporabe sile, ki se ji je nato prejšnjo sredo odrekel v nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu.

Po kasnejšem pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem v Davosu je sporočil tudi, da sta oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije in Arktike. Prav tako je preklical grožnjo z uvedbo dodatnih carin za evropske države, ki so v luči njegovih groženj na arktični otok napotile manjše število svojih vojakov.