Črna statistika slovenskih cest: leto 2025 se zaključuje s 93 žrtvami

Ko se leto 2025 nagiba k koncu, bi si želeli, da bi bil december čas umiritve, varnosti in druženja. A slovenske ceste so seznanile državo z opominom, ki ga ni mogoče prezreti. Med 22. in 28. decembrom so se zgodile tri smrtne prometne nesreče, v katerih so izgubili življenje trije ljudje – obdobje, ko je na cestah običajno več družinskih poti, več obiskov in več utrujenosti, poroča informer.si.

Letošnje leto: skoraj 40 odstotkov več smrtnih žrtev

Še bolj zaskrbljujoče je širši pogled na letošnje dogajanje: do konca leta 2025 so slovenske ceste terjale 93 smrtnih žrtev, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani 68. To pomeni skoraj 40-odstotno rast smrtnih žrtev, kar ni le statistika – so desetine življenj in družin, ki se morajo soočiti z izgubo.

Prometna varnost se ne izboljša čez noč. Kljub napredku pri vozilih, infrastrukturi in ozaveščanju se črna statistika lahko hitro obrne – pogosto ravno takrat, ko se zdi, da so stvari pod nadzorom.

Ko statistika ni več “samo statistika”

Najhujši kazalnik prometne varnosti je število umrlih. Leto 2025 je pokazalo, da nesreče pogosto pridejo v valovih, še posebej med gostim prometom, turističnimi vrhunci in prazničnimi dnevi. Analize strokovnjakov opozarjajo, da pomemben delež smrtonosnih nesreč nastane zaradi alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi.

Ponavljajoči se dejavniki ostajajo: prehitrost, alkohol, nepozornost in precenjevanje sposobnosti, ki jih plačajo tako udeleženci nesreč kot njihovi bližnji, poroča informer.si.

Glavni vzroki nesreč in nevarne situacije

Najpogostejši razlogi za nesreče so neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, nepozornost in napačna stran vožnje. V zadnjih letih se jim pridružujejo tudi delovišča in kolone, ki povzročajo nenadne spremembe ritma vožnje. Kombinacija utrujenosti, neprilagojene hitrosti in pozne reakcije pogosto vodi do naletov v stoječa vozila, ki so izjemno nevarni in pogosto smrtonosni.

Najhujši primer leta: tragedija pri Tepanju

julija je na štajerski avtocesti pri Tepanju kombi trčil v tovorno vozilo, ki je stalo v koloni pred delovno zaporo. V nesreči je umrlo pet tujih državljanov, kar je močno odmevalo zaradi brutalnosti in tipičnega scenarija smrtonosnih poletnih nesreč, poroča informer.si.

Čelna trčenja in ranljivost motoristov

Čelna trčenja ostajajo med najbolj smrtonosnimi, saj se sile pri trku seštejejo in vsaka napaka v sekundi lahko izbriše prihodnost več ljudi.

Motoristi so še posebej ranljivi – tudi majhna napaka lahko pomeni tragedijo. Strokovnjaki opozarjajo na potrebo po dodatnem nadzoru, preventivnih ukrepih in spremembi kulture vožnje, kjer motor ni dokazovanje, ampak odgovornost.

December: praznična nevarnost

Zadnji teden pred novim letom je kritičen. Ljudje so utrujeni, na cestah je več poti in obiskov, več je prazničnega utripa – posledično se hitro zgodijo nesreče, kot so bile tri smrtne nesreče v enem tednu.

December ni le čas prazničnih lučk, ampak tudi opomnik, kako krhek je trenutek za varno vožnjo, poroča informer.si.

Leto 2025 kot opomin

93 umrlih pomeni preveč izgubljenih življenj, preveč tragičnih zgodb. Prometna varnost se začne pri vsakem vozniku: hitrost, telefon, alkohol, utrujenost in pozornost v koloni so ključni dejavniki.

Če želi leto 2026 prinašati drugačno statistiko, se mora začeti z odločitvijo, da na cesti ne tvegamo. Vsak trenutek zbranosti lahko pomeni, da nekdo pride domov – in to je največ, kar lahko damo drug drugemu, poroča informer.si.

The post Črna statistika slovenskih cest: leto 2025 se zaključuje s 93 žrtvami appeared first on Lokalec.si.