Čezmejni delavci še brez zaščite

Čeprav jih je kar nekaj in čeprav sindikati stalno opozarjajo državne in krajevne oblasti na njihovo stisko, se čezmejni delavci še vedno soočajo z vrsto težav, vezanih na dvojno obdavčitev, usklajevanje socialnega varstva in popoln dostop do trga dela. Predstavniki medregijskega sindikalnega sveta, ki združuje sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL, KS 90 in ZSSS, so se včeraj srečali na Trgu Evrope / Transalpina, kjer so v pričakovanju na prvi maj še enkrat skupaj pozvali slovensko in italijansko vlado, naj rešita težave z diskriminacijo obmejnih delavcev.

»Med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo je približno 9.000 čezmejnih delavcev. Če dodamo še Hrvaško, jih je okrog 16.000. Čeprav ne gre za majhne številke, številne težave, ki zadevajo čezmejne delavce, še vedno niso bile rešene, kar prispeva k širjenju dela na črno, s čimer se povzročata škoda in diskriminacija delavcev, ki živijo v eni, delajo pa v drugi državi, večkrat na razdalji samo nekaj kilometrov,« je na včerajšnjem sindikalnem shodu povedal Roberto Treu, predsednik medregijskega sindikalnega sveta FJK-Slovenija in hkrati predstavnik CGIL. Poleg njega sta na težave čezmejnih delavcev opozorila še Damjan Volf (KS90) in Irena Jaklič Valenti (ZSSS), navzoče je v imenu goriške občine nagovoril tudi občinski odbornik Giulio Daidone, ki je tudi sam podprl zahtevo sindikatov po čimprejšnji ponovni vzpostavitvi prostega prehajanja meje s polnim izvajanjem schengenskega sporazuma, saj po besedah sindikalistov sedanje stanje po nepotrebnem povzroča škodo zlasti čezmejnim delavcem.

Težave na treh področjih

Katere so glavne težave, s katerimi se soočajo čezmejni delavci, sta nam razložila Michele Berti iz sindikata UIL in Katja Terpin, direktorica novogoriškega patronata INAS CISL, ki se dnevno sooča s temi vprašanji. Težave po njunih besedah zadevajo tri področja: socialno varstvo, dvojno obdavčitev in dostop do dela.

»Nekdanji družinski dodatek se danes imenuje enotno splošno nadomestilo (v it. assegno unico universale). Na podlagi italijanske zakonodaje ga lahko koristijo samo delavci, ki imajo bivališče v Italiji, kjer morajo bivati tudi njihovi otroci. To pomeni, da čezmejni delavec z bivališčem v Novi Gorici in delom v Gorici nima pravice do nadomestila,« je povedal Berti.

Čezmejni delavci imajo kar nekaj težav tudi z obdavčitvijo, saj je med slovenskim in italijanskim davčnim sistemom več razlik. Katja Terpin nam je pojasnila, da je bil med Italijo in Slovenijo podpisan sporazum o dvojni obdavčitvi, vendar v njem niso obravnavani primeri, ki zadevajo čezmejne delavce, tako da je marsikaj prepuščeno prosti interpretaciji. Na podlagi davčnega rezidenstva morajo delavci prijaviti dohodke izven države, kjer prebivajo. Če Goričan dela v Novi Gorici, mora dohodnino plačati v Sloveniji in hkrati mora enkrat letno poskrbeti za davčno napoved v Italiji. Do težav med drugim prihaja, ker nekateri dohodki v Sloveniji niso obdavčeni, v Italiji pa so. Davčno napoved je zaradi tega treba pripraviti na podlagi vseh plačilnih listov, kar zahteva kar nekaj dela.

S težavami se soočajo tudi čezmejni delavci, ki ostanejo brez dela. Za nadomestilo za brezposelnost morajo zaprositi v državi prebivališča, kot iskalci zaposlitve pa se lahko prijavijo v obeh državah. Pri tem nastane težava, saj Italija zahteva italijanski naslov bivališča. Še ne povsem usklajena je tudi uporaba elektronske identitete. Ko slovenski državljani vstopijo v italijanski sistem s slovensko elektronsko identiteto, prihaja do težav pri prepoznavanju šumnikov. Do tega prihaja tudi v šolstvu; profesorji in učitelji iz Slovenije, ki poučujejo v slovenskih šolah v Italiji, skušajo vstopiti v italijanski portal, vendar zatem naletijo na težave, ki jih ni enostavno rešiti. Vse omenjene težave oškodujejo tudi delodajalce, saj se marsikateri iskalec zaposlitve odpove čezmejnemu delovnemu razmerju ravno zaradi birokratskih vozlov, ki bi jih moral reševati. Da so se plače v Sloveniji v zadnjih letih v nekaterih sektorjih precej zvišale, je dodaten razlog, da je slovenskih državljanov, ki iščejo zaposlitev v Italiji, manj kot v prejšnjih letih, in da se po novem zaposlujejo v Sloveniji tudi številni italijanski državljani. K pisani paleti primerov čezmejnosti prispevajo tudi številni slovenski državljani, ki so se v zadnjih letih preselili v Gorico, kjer so nepremičnine cenejše in kjer je lažje dobiti bančni kredit. Zagotavljanju pomoči čezmejnim delavcem je sicer posvečen evropski projekt Euradria, katerega vodilni partner je Dežela Furlanija - Julijska krajina.