Cene stanovanj v EU so v osmih letih eksplodirale – Madžarska na 1. mestu

Evropska unija se sooča z enim največjih izzivov zadnjega desetletja- rastjo cen stanovanj, ki je v številnih državah presegla vse realne prihodke in zmogljivosti prebivalstva. Podatki Eurostata za obdobje 2015-2023 kažejo, da so cene stanovanj v povprečju zrasle za več kot 46 odstotkov, pri čemer je Madžarska zabeležila rekordno rast v višini 172,5 odstotka. Slovenija s 86,2 odstotka spada med države, kjer je rast izrazita, čeprav ne najbolj ekstremna. Vendar pa ti podatki razkrivajo resno težavo, ki ne zadeva le posameznikov, temveč tudi podjetja in celotno družbo.

Madžarska kot simbol nepremičninske krize

Najvišja rast v Evropski uniji

Madžarska se je znašla na vrhu lestvice z neverjetnimi 172,5 odstotka rasti cen stanovanj v obdobju osmih let. Takšna rast pomeni, da so se stanovanja na Madžarskem skoraj potrojila, kar je povzročilo ogromne težave za mlade, ki iščejo svojo prvo nepremičnino, pa tudi za družine, ki so želele izboljšati svoje bivanjske razmere.

Posledice za družbo

Hitro naraščanje cen stanovanj vodi v povečano socialno neenakost. Velik del prebivalstva si nepremičnine preprosto ne more več privoščiti. Najemnine so posledično poskočile, kar še dodatno povečuje pritisk na življenjske stroške.

Cene stanovanj

Slovenija med državami z visoko rastjo

Rast nad evropskim povprečjem

Slovenija s 86,2 odstotka rasti od leta 2015 do 2023 spada v zgornjo polovico evropskih držav. To pomeni, da se je povprečna cena stanovanj skoraj podvojila. Za mnoge mlade in družine je nakup lastnega stanovanja postal skoraj nemogoč projekt.

Učinek na trg dela

Visoke cene stanovanj vplivajo tudi na delovno silo. Mladi delavci se težje osamosvojijo, kar zavira mobilnost in povečuje pritisk na plače. Podjetja se soočajo s težavami pri privabljanju kadrov, še posebej v mestih, kjer so cene najvišje.

Evropski zemljevid neenakosti

Največja rast v vzhodni in srednji Evropi

Poleg Madžarske so velike rasti zabeležile tudi Litva (114,2 odstotka), Češka (111,7 odstotka) in Portugalska (105,8 odstotka). Tudi Estonija, Latvija in Bolgarija so se znašle nad 85 odstotkov. Jasno je, da so bili trgi, ki so bili pred letom 2015 cenejši, najhitreje izpostavljeni skokovitemu dvigu.

Zahodna Evropa nekoliko umirjena

V zahodnoevropskih državah je rast počasnejša. V Italiji je znašala 8,3 odstotka, na Finskem pa le 5,4 odstotka. Francija in Belgija sta prav tako zabeležili nižjo rast, pod 40 odstotkov. A tudi tam se prebivalci pritožujejo nad visokimi cenami, saj izhodiščna vrednost nepremičnin že dolgo velja za eno najvišjih v EU.

Zakaj so cene stanovanj tako zrasle?

Pomanjkanje gradnje

V številnih državah je povpraševanje po stanovanjih bistveno preseglo ponudbo. Urbanizacija, rast prebivalstva in omejeno število novih gradenj so pripeljali do pritiska na cene.

Investicijski pritisk

Nepremičnine so postale priljubljena oblika vlaganja. Tako domači kot tuji vlagatelji so kupovali stanovanja kot varno naložbo, kar je dvigovalo cene in omejevalo dostopnost za povprečne kupce.

Gospodarske razmere

Nizke obrestne mere v preteklem desetletju so spodbujale zadolževanje in s tem kupovanje nepremičnin. Ko se je povpraševanje povečalo, so cene narasle, ponudba pa mu ni sledila.

Posledice za evropsko družbo

Socialna neenakost

Dostop do lastniškega stanovanja postaja privilegij bogatejših slojev. Mlajše generacije in srednji razred se vse težje prebijejo do lastne strehe nad glavo.

Pritisk na najemni trg

Ker si mnogi ne morejo privoščiti nakupa, povpraševanje po najemninah narašča. To povzroča dodatno rast najemnin, kar še dodatno obremenjuje družinske proračune.

Učinek na gospodarstvo

Visoke cene stanovanj pomenijo pritisk na plače, saj delavci zahtevajo večje prihodke za pokrivanje osnovnih stroškov. Posledično se zmanjšuje konkurenčnost gospodarstev v EU.

Ljubljana

Možni ukrepi na ravni EU

Povečanje sredstev za stanovanjsko politiko

Strokovnjaki pozivajo, naj EU v prihodnje usmeri več kohezijskih sredstev v gradnjo trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj. To bi pomagalo uravnotežiti razlike med regijami.

Vključitev lokalnih oblasti

Pri oblikovanju stanovanjske politike je pomembno sodelovanje lokalnih oblasti, socialnih partnerjev in državnih predstavnikov. Le tako je mogoče oblikovati rešitve, ki bodo dejansko delovale na terenu.

Trajnostna gradnja

Investicije v trajnostna stanovanja bi morale postati strateška prioriteta po letu 2027. Poudarek mora biti na energetski učinkovitosti, dostopnosti in dolgoročni stabilnosti.

Kaj čaka Slovenijo?

Trendi na domačem trgu

Slovenija se sooča s pomanjkanjem novih gradenj in z visoko rastjo cen v urbanih središčih. Ljubljana, Koper in Maribor so med mesti, kjer je dostopnost stanovanja za mlade skoraj nemogoča.

Potreba po ukrepih

Slovenija bi morala več vlagati v gradnjo javnih najemnih stanovanj, ki bi omogočila dostopnost širšemu krogu prebivalstva. Brez tega bo problem le še naraščal, mladi pa bodo ostajali pri starših bistveno dlje.

Kaj pa prihodnost?

Podatki o rasti cen stanovanj razkrivajo resno grožnjo evropski družbi. Čeprav so razlike med državami velike, se povsod pojavlja isti izziv. Dostopnost stanovanj postaja čedalje težja. Brez pravočasnih ukrepov se bo neenakost povečala, kar bo imelo dolgoročne posledice za gospodarstvo, mobilnost delovne sile in kakovost življenja.

V Sloveniji, kjer so se cene stanovanj v osmih letih dvignile za več kot 86 odstotkov, je jasno, da brez strateških odločitev ne bo šlo. Gradnja dostopnih in trajnostnih stanovanj bi morala postati ena ključnih prioritet državne politike.

Ljubljana med 15 najboljšimi gastronomskimi prestolnicami sveta

Objava Cene stanovanj v EU so v osmih letih eksplodirale – Madžarska na 1. mestu se je pojavila na Vse za moj dan.