Cene nafte še nekoliko navzgor

Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju dodatno zvišale. Navzgor so jih potisnile novice o manjši proizvodnji črnega zlata v Rusiji, pa tudi strah pred dodatnimi omejitvami v dobavi. Rast bi bila še večja, če ne bi hkrati na trgu vladala tudi zaskrbljenost, da bo zaostrena carinska politika po svetu upočasnila rast svetovnega gospodarstva.

Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavo v marcu je bilo treba v azijskem trgovanju odšteti 72,51 dolarja, kar je 19 centov več kot ob koncu ponedeljkovega trgovanja. Aprilske terminske pogodbe za nafto vrste brent so se podražile za 24 centov, tako da so bile pri 76,11 dolarja.

Med trgovci z nafto odmeva novica, da proizvodnja nafte v Rusiji januarja ni dosegla kvote, dogovorjene v okviru razširjene skupine držav proizvajalk Opec+. S tem so skrbi o morebitnih presežkih na trgu uplahnile, poroča tiskovna agencija Reuters.

V zadnjem obdobju je bila dobava ruske nafte največjima porabnicama, Kitajski in Indiji, močno omejena, kar je bila posledica ameriških sankcij. Hkrati so se ZDA s sankcijami spravile tudi nad dobavo iranske nafte Kitajski.

Rast cen nafte pa so zavrle zadnje zaostritve v trgovini po svetu. Trump je namreč uresničil nedeljsko napoved in kljub grožnjam s povračilnimi ukrepi Kitajske in EU uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija iz vseh držav sveta. Razmišlja sicer o izjemi za Avstralijo, eno redkih držav s katerimi imajo ZDA trgovinski presežek.

Na Kitajskem so medtem v ponedeljek začele veljati 15-odstotne carine na premog in utekočinjeni zemeljski plin (LNG) ter 10-odstotne carine na uvoz surove nafte, kmetijske mehanizacije, poltovornjakov in vozil, kot so športni avtomobili z motorji z veliko prostornino, iz ZDA. Peking se je za to odločil kot povračilni ukrep na dodatne 10-odstotne carine na uvoz kitajskih izdelkov v ZDA.