Cene nafte padajo zaradi carinskih in gospodarskih skrbi

Cene nafte padajo zaradi carinskih in gospodarskih skrbi

Cene nafte so padle za več kot 1,5 odstotka, saj so vlagatelji svojo pozornost ponovno usmerili na zaskrbljenost glede povpraševanja po gorivu. Razlog za to so predvsem ameriške carine, ki bi lahko povzročile gospodarske ovire in upočasnile globalno rast. Terminske pogodbe za nafto Brent so padle za 1,10 dolarja oziroma 1,6 odstotka na 66,86 dolarja za sod. Ameriška nafta West Texas Intermediate izgubila 1,11 dolarja ali 1,7 odstotka in dosegla 63,57 dolarja za sod.

Padec cen nafte odraža širše tržne skrbi, povezane z agresivno carinsko politiko ZDA, ki vpliva na svetovno gospodarsko rast. ZDA, kot največja porabnica nafte na svetu, igrajo ključno vlogo pri povpraševanju po gorivu, zato so ti gospodarski signali še posebej pomembni. Tržni strateg Yeap Jun Rong je opozoril, da se vlagatelji težko prepričajo o izboljšanju obetov glede ponudbe in povpraševanja, saj carine dodatno obremenjujejo globalno rast, hkrati pa se povečuje ponudba nafte iz skupine OPEC+.

Jedrska pogajanja in iranska nafta

Cene nafte so dodatno upadle zaradi zmanjšanja skrbi glede dobave, kar je posledica napredka v jedrskih pogajanjih med ZDA in Iranom. V soboto sta se državi dogovorili za pripravo okvira za potencialni jedrski dogovor, kar je iranski zunanji minister označil kot pomemben korak. Napredek v pogovorih spremljajo sankcije ZDA proti kitajski rafineriji, ki naj bi predelovala iransko nafto, kar povečuje pritisk na Teheran. Kljub temu so trgi še vedno previdni, saj povečana iranska dobava in morebitni trgovinski dogovori z Evropsko unijo vplivajo na nihanja cen. Prejšnji teden sta Brent in WTI pridobila približno 5 odstotkov, kar je bila prva tedenska rast v treh tednih.