ARTICLE AD
Paradižnik je sočen, sladek in sončen sadež, ki ga s ponosom trgamo neposredno s stebla. Toda mnogi vrtičkarji se ob dobri sezoni veselja hitro znajdejo pred vprašanjem: zakaj plodov ni toliko, kot so upali? Odgovor pogosto ni v gnojenju, zalivanju ali soncu, temveč v napačni družbi. Nekatere rastline ob paradižniku preprosto ne uspevajo – ali še huje, mu škodujejo. Čeprav se zdi vrt naravno združevanje zelenjadnic, so meje med koristno in škodljivo bližino pogosto nevidne.

Kaj pomeni dobra ali slaba družba na vrtu?
Vrt je svojevrsten ekosistem, v katerem rastline medsebojno vplivajo druga na drugo. Nekatere se spodbujajo, druge si jemljejo prostor, svetlobo ali hranila. Obstajajo tudi rastline, ki izločajo spojine, ki zavirajo rast sosed. V tem občutljivem ravnovesju je izbira sosed za paradižnik še posebej pomembna – ta rastlina namreč potrebuje obilje hranil, dovolj prostora in čim manj bolezni. Napačna kombinacija lahko pomeni manj cvetov, manj plodov ali celo propad cele grede.
Težave se pogosto začnejo nevidno
Vrtnarji začetniki morda sprva ne opazijo težav, saj rastline kljub vsemu vzkalijo in zrastejo. Toda že po nekaj tednih postane jasno, da paradižnik ne cveti ali da plodovi ostajajo drobni. Morda se začnejo pojavljati pegavosti, uvele veje ali napadi škodljivcev. Vse to so lahko posledice napačne zasaditve. Prepoznati rastline, ki paradižniku škodujejo, je torej ključno, če želimo bogat in zdrav vrt.
Znanje o slabih sosedih lahko reši pridelek
Če poznamo rastline, ki zavirajo rast paradižnika, se lahko težavam izognemo že pri načrtovanju vrta. Spodaj so navedeni primeri, ki jih potrjujejo tako izkušnje vrtičkarjev kot dolgoletna praksa kmetijskih svetovalcev.
Brstični ohrovt, zelje in ostale kapusnice
Kapusnice, kot so zelje, cvetača, brokoli, ohrovt in brstični ohrovt, so poznane kot veliki porabniki hranil. V zemlji iščejo prav tisto, kar potrebuje tudi paradižnik – dušik, kalij, kalcij in fosfor. Ko te rastline rastejo v neposredni bližini, si hranila dobesedno kradejo. Posledica so manjše rastline, oleseneli plodovi in občutljivost na bolezni. Poleg tega imajo kapusnice drugačen režim zalivanja, kar oteži vzdrževanje optimalnih razmer za obe kulturi.
Paradižnik in krompir nista najboljša prijatelja
Čeprav sta oba člana družine razhudnikovk, paradižnik in krompir ne sodita skupaj. Glavni razlog tiči v bolezni. Obe rastlini sta izjemno občutljivi na krompirjevo plesen, ki se z vetrom in dežjem hitro širi med rastlinami. Kjer je en bolan, bo kmalu zbolel še drugi. Obenem oba tekmujeta za podobna hranila, kar še dodatno oslabi obema pridelek.
Kako se izogniti bolezni?
Najbolje je, da krompir in paradižnik posadimo čim dlje narazen, idealno na nasprotne konce vrta. Če je vrt majhen, lahko med njiju postavimo bariero – visoko gredo, gosto zeliščno obrobo ali pregrado iz mreže.

Koruzo imajo radi tudi škodljivci paradižnika
Koruza sicer ne tekmuje tako neposredno za hranila, a ima drugo težavo. Je priljubljena tarča iste vrste škodljivcev kot paradižnik – zloglasnega koruznega ušivca, ki je znan tudi kot paradižnikov zavrtač. Ličinke te vrste najprej poškodujejo koruzo, nato se selijo na paradižnik in uničujejo plodove. Dvojna prisotnost obeh rastlin pomeni podvojeno tveganje za okužbo.
Senca koruze tudi ni nedolžna
Koruza zraste visoko in lahko zlasti v manjših gredah zasenči paradižnik. Ta pa za uspešno rast potrebuje čim več neposredne sončne svetlobe. Če je rastlina večji del dneva v senci, bodo plodovi redki in brez okusa.
Alternativa: zelišča in nizko rastoče rastline
Nadomestite koruzo s čebulo, baziliko ali ognjičem – te rastline ne le da ne zavirajo rasti paradižnika, temveč ga celo varujejo pred nekaterimi škodljivci.
Koromač: rastlina, ki seje razdor
Koromač (ponekod poznan tudi kot fenek) velja za eno najbolj agresivnih rastlin na vrtu. S svojimi izločki vpliva na rast sosed in jih pogosto zavre do točke, da propadejo. V botaniki to imenujemo alelopatija – proces, pri katerem rastlina v tla spušča spojine, ki zavirajo rast drugih rastlin. Paradižnik je na to izjemno občutljiv. Če fenek raste preblizu, bodo rastline majhne, plodovi redki, rastline pa pogosto začnejo oveneti brez vidnega razloga.
Koromaču dodelite lasten kotiček
Če ne želite odpovedati koromaču, mu na vrtu namenite samostojen prostor, daleč od glavnih gred. Tako boste obdržali pestrost vrta, brez da bi ogrozili pridelek.
Jajčevec in paprika: nevarnosti bližnjih sorodnikov
Jajčevec in paprika sta prav tako člana družine razhudnikovk in imata podobne potrebe kot paradižnik. To pomeni, da tekmujejo za iste hranilne snovi in vlago. Prav tako so dovzetni za iste bolezni – zlasti za paradižnikovo plesen in virus tobačnega mozaika. Če se pojavi okužba, se pogosto razširi na vse rastline iz iste družine.
Razdalja lahko reši pridelek
Če kljub vsemu želite imeti na vrtu tudi papriko in jajčevec, jih posadite v ločene grede ali visoke grede. Pazite tudi na vrstenje rastlin – paradižnika nikoli ne sadite zaporedoma na isto mesto kot prejšnje leto.
Dober vrtiček je vedno premišljen
Pričakovanje poletnega pridelka je vedno povezano z navdušenjem. A načrtovanje je temelj uspešnega vrtnarjenja. Premislite, kaj raste ob vašem paradižniku in se izognite kombinacijam, ki vam lahko odvzamejo trud celotne sezone.
Kaj torej saditi ob paradižniku?
Če ste se prepoznali v zgornjih vrsticah in ugotovili, da imate napačne sosede ob paradižniku, ne skrbite – še vedno je čas za spremembe. Sadite čebulo, česen, ognjič, baziliko, rdečo peso, korenje ali špinačo. Te rastline so nevsiljive, koristne in celo izboljšajo okus plodov. Z njimi boste ustvarili harmoničen vrt, kjer se rastline ne borijo med seboj, temveč si pomagajo.
Paradižnik je hvaležna rastlina – če mu damo, kar potrebuje, nas bogato nagradi. Če mu pa ob bok postavimo napačne družabnike, pa to tudi hitro pokaže. In ne sramežljivo – temveč s posušenimi listi, gnilimi plodovi in poganjki, ki ne rastejo več.
Objava Če želite bogat pridelek paradižnika, potem te zelenjave ne sadite zraven se je pojavila na Vse za moj dan.