Če še razmišljate, je zdaj zadnji čas za postavitev visoke grede

Vsak vrt ima svojo zgodbo, vsaka pomlad pa prinese novo poglavje. Med vsemi oblikami vrtnarjenja se visoka greda zadnja leta vse bolj uveljavlja kot rešitev za urbane vrtičkarje, starejše ljubitelje vrta in vse, ki želijo pridelati čim več na čim manjši površini. Ni le estetska popestritev vrta, temveč tudi način, kako pridelati kakovostno hrano z manj napora in več kontrole.

Če ste do zdaj oklevali, ali bi jo postavili, vam sporočamo – zdaj je pravi trenutek. Zemlja je pripravljena, dnevi so daljši in hladne noči počasi izgubljajo svojo moč. Odlašanje bi lahko pomenilo zamudo pri spomladanski setvi, zamudo pa si vrt težko privošči.

Visoka greda, postavitev

Kaj je visoka greda in zakaj jo imeti?

Visoka greda ni zgolj dvignjen lesen okvir, napolnjen z zemljo. Je preizkušen sistem, ki omogoča nadzor nad sestavo tal, boljše odtekanje vode, hitrejše ogrevanje zemlje in enostavnejše vrtnarjenje brez prepogibanja.

Prednosti, ki jih občutite takoj

Prvi učinek, ki ga opazimo pri visoki gredi, je zgodnejši začetek sezone. Zemlja v dvignjenem grediču se hitreje ogreje, kar pomeni, da lahko sejemo in sadimo že v zgodnji pomladi. Zaradi boljšega odvajanja vode pa se izognemo zastajanju vlage in posledičnim težavam s koreninami.

Drug pomemben vidik je višina. Starejši vrtičkarji ali tisti z bolečinami v hrbtu lahko končno obdelujejo vrt brez napora. Prav tako pa visoka greda odvrača polže in omogoča boljšo zaščito pred drugimi škodljivci, saj lahko robove obložimo z mrežo ali bakreno obrobo.

Kako se lotiti postavitve visoke grede?

Za uspešno visoko gredo potrebujete nekaj osnovnih korakov in malo načrtovanja. Grede naj ne bodo širše od 1,2 metra, da lahko z obeh strani enostavno dosežete sredino. Dolžino prilagodite prostoru, višina pa naj bo vsaj 30–50 centimetrov.

Sestavljanje po plasteh

Osnovna sestava grede je večplastna, saj s tem ustvarimo idealno okolje za rastline:

1. Spodnja plast: Veje, leseni ostanki ali grobi kompost – poskrbijo za zračenje in odtok vode.
2. Srednja plast: Zeleni odpadki, listje, pokošena trava – ustvarjajo toploto in hranila.
3. Zgornja plast: Vrtna zemlja pomešana s kompostom – v tej plasti rastejo rastline.

Če nimate dovolj komposta, si lahko pomagate s kupljeno organsko prstjo ali bio substrati. Pomembno je, da zemlja ni pretežka in se ne zbitka, zato ji lahko primešate tudi kokosova vlakna ali perlit.

April na visoki gredi

Kaj lahko sadite v visoko gredo v tem trenutku?

Pomlad odpira vrata številnim vrtninam. V visoko gredo lahko zdaj že sejete ali sadite:

• solato, špinačo, motovilec
• redkvice, grah, čebulo
• blitvo, rukolo, korenje
• zelišča kot so drobnjak, peteršilj, koper

Zaradi hitrejšega segrevanja zemlje bodo semena hitreje vzklila, rastline pa bodo bolj odporne proti mrazu in vetru.

Skrb, ki prinaša rezultate

Visoke grede ne morejo brez vzdrževanja, a njihova prednost je prav v tem, da olajšajo delo. Z rednim zalivanjem, dodajanjem komposta enkrat na sezono in občasnim prekopavanjem zgornje plasti boste dosegli odlične rezultate. Priporočljivo je tudi, da gredo vsako leto malo osvežite z novo plastjo komposta ali humusa.

Če jo čez zimo pokrijete s kopreno ali zasadite z ozimnicami, bo ohranila svojo strukturo in ne bo postala gojišče plevela.

Zdaj ali naslednje leto?

Narava ne čaka in tudi vrtna sezona ima svoj ritem. Visoka greda ponuja praktično in estetsko rešitev za domačo pridelavo zelenjave – brez gneče, brez kopanja in z veliko več nadzora. Če jo postavite zdaj, boste že čez nekaj tednov trgali prve liste solate ali nabrali redkvice za spomladansko malico.

Odlašanje ni vedno slaba stvar, toda v vrtnarstvu čas igra ključno vlogo. Zato je zdaj pravi trenutek – zemlja vas čaka.

Prva plast visoke grede: zakaj je les ključ do uspešnega vrta?

Objava Če še razmišljate, je zdaj zadnji čas za postavitev visoke grede se je pojavila na Vse za moj dan.