Če poznate mladega očeta, mu pošljite tole. Morda mu reši življenje

NE SAMO MAMICE, TUDI OČETJE VSE POGOSTEJE PADAJO V TIHI OBUP: OBPORODNA DEPRESIJA NI VEČ LE ŽENSKA TEMA

Ljubljana – Svetovni dan zdravja letos osvetljuje temo, ki je dolgo ostajala v senci: duševno zdravje staršev. Ne le mater – tudi očetov. Prvič doslej se je v ospredje postavila tudi tiha, pogosto prezrta stiska moških po rojstvu otroka.

Zdravi začetki? Morda. A le, če pogledamo oba starša.

Zdravi začetki, svetla prihodnost – s tem sloganom je 7. aprila 2025 Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zagnala novo kampanjo, namenjeno zdravju mater in novorojenčkov. Ampak … zakaj šele zdaj omenjamo tudi očete?

Po podatkih WHO je leta 2023 zaradi zapletov med nosečnostjo ali porodom umrlo približno 260.000 žensk. Da, ena na vsaki dve minuti. (poroča WHO).

In vendar – številke povedo le del zgodbe. Kaj pa psihična bolečina, tista nevidna? Ta ostane. Še posebej, če je nihče ne prepozna.

Slovenija – fizično varna, čustveno še zaspana

Čeprav se lahko pohvalimo z eno najnižjih maternalnih umrljivosti v Evropi – v zadnjih petih letih je bilo v povprečju 9,7 smrti mater na 100.000 živorojenih otrok – ostaja področje duševnega zdravja pri nas občutljivo, pogosto zapostavljeno. (podatki NIJZ)

“Napredek gre pripisati boljši organizaciji porodniške oskrbe, dostopnosti do varnega splava in uvajanju preventivnih programov za ženske,” poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Jasno – fizična varnost je ključna. A brez čustvene opore ne gre.

In če smo pri materah vsaj začeli priznavati težave, očetje pogosto ostajajo … nevidni. Tihi spremljevalci. Moški v ozadju.

Vsaka peta mama, vsak deseti oče – zlomljena pod masko nasmeha

Znanstveni podatki so jasni: vsaka peta ženska v Sloveniji se v nosečnosti ali v prvem letu po porodu sooča z depresijo ali anksioznostjo. Vsako leto med 1700 in 3400 žensk trpi zaradi hudih duševnih stisk. (navaja NIJZ)

A tukaj je preobrat.

Po novih raziskavah eden od desetih očetov prav tako doživlja obporodno duševno stisko. Ja, očetje. Ti, ki naj bi “držali skupaj”.

Z NIJZ opozarjajo: “Naša družba še vedno nima razvitih mehanizmov za odprto obravnavo duševnega zdravja očetov. Mnogi o svojih občutkih ne spregovorijo nikomur.”

Psihiatrinja doda: “Po porodu so pogoste težave z razpoloženjem – utrujenost, nespečnost, razdražljivost, nenehne skrbi. Pomembno je, da ženske vedo, da niso same in da jim je pomoč na voljo.”

Ampak, kaj pa moški? Ali res mislimo, da oni teh občutkov ne poznajo?

Sistem obstaja – a mnogi ga spregledajo (ali pa on njih)

Leta 2023 je Slovenija uvedla nacionalni presejalni program za prepoznavanje duševnih motenj v nosečnosti in po porodu. Vprašalnik o psihološkem počutju je postal del materinske knjižice, dodatne obravnave potekajo ob obiskih patronažnih medicinskih sester.

Super. A težava? Moški tega sistema pogosto ne dosežejo. Ali še huje – jih sistem ne doseže.

“To, da smo uvedli sistematično presejanje tudi po prekinitvah nosečnosti in zunajmaternični nosečnosti, je pomemben korak. Pokazali smo, da duševno zdravje ni ločeno od fizičnega zdravja,” je povedala ginekologinja iz ZD Ljubljana.

A ko gre za očete, takih orodij skorajda ni. Razen če si jih najdejo sami.

Kam gredo očetje, ko boli glava, a ne zaradi migrene?

Psihologi in terapevti to vidijo vsak teden. Moški pridejo – po tihem, zadržano, sramežljivo. In potem iz njih priteče zgodba.

“Izguba nadzora, strah pred finančnim pritiskom, nemoč ob partnerkini bolečini in občutek, da niso dovolj dobri starši. Ob tem pa ne dobijo nobenega prostora, kjer bi te občutke obdelali.”

Mnogi enostavno … potlačijo. Delujejo navzven kot vedno. A znotraj – tesnoba, izolacija, krivda.

Psiholog predlaga: vključimo tudi očete v priprave na porod. Obvezno. “S tem bi jim dali signal, da je tudi njihovo duševno zdravje pomembno.”

In to ni razvajenost. To je skrb za prihodnost – otrok, družin, družbe.

Ena zgodba, ena noč brez konca

“Imela sem vse pogoje za srečo: zdravega otroka, partnerja, streho nad glavo. Pa sem ob treh zjutraj jokala brez razloga,” pripoveduje Jana, mama dveh otrok.

Ta prizor – noč, tišina, solze – je realnost mnogih staršev. Ne samo žensk.

“Občutek sramu, ker nisi navdušena in vesela kot vsi drugi, je najhujši,” dodaja. In prav zato mnogi molčijo. Ker mislijo, da so sami.

Kaj lahko naredimo – zdaj, danes?

• Govorimo o tem. Odkrito, brez olepševanja.
• Vprašajmo tudi očete, kako so. Ne samo “v redu?” – ampak res: kako si.
• Vključimo jih v presejalne programe. Priprave na porod. Po-porodna svetovanja.
• Usposobimo zdravstveno osebje za delo tudi z moškimi.
• Ustvarimo spletne prostore, kjer bodo moški lahko delili izkušnje – brez obsojanja.

Starševstvo ni individualna preizkušnja. Je skupna pot.

Zdravi začetki – to pomeni več kot dobre porodnišnice in nizko umrljivost. Pomeni tudi zdrave odnose. Med partnerjema. Do otrok. Do sebe.

Če bomo še naprej prezrli polovico enačbe – očete – bo družba nosila posledice. Skrite, a trdovratne.

“Zdrav začetek pomeni tudi zdrav odnos, zdravo družino. Ne samo za danes, temveč za prihodnost,” so zapisali v sporočilu za javnost pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).

---

Pripravil: N. Z.

Vir: WHO, NIJZ, ZD Ljubljana

The post Če poznate mladega očeta, mu pošljite tole. Morda mu reši življenje first appeared on NaDlani.si.