Caarpa: Prenova cerkve v Levantu

5 days ago 9

ARTICLE AD BOX

Levanto je vas ob Ligurskem morju, lučaj oddaljena od kraja Monterosso al Mare, najsevernejše vasi območja »Petih dežel« (Cinque terre). Naselje ob stiku hribovitega sveta in morja je prostor mnogih plasti in sledi dob, ki so ga oblikovale: od prve naselbine iz rimske dobe imenovanej Ceula, rimske in srednjeveške kmetijsko-pastirske tradicije v gorah Bardellone, trgovsko-pomorske podobe v času Republike Genove do današnje atraktivne turistične destinacije.

Tako kot kraj, večslojnost zaznamuje tudi stavbe, ki so v njem rasle, se spreminjale in so del tega procesa še danes. Ena izmed slednjih je »cerkev Marije iz obale« (Chiesa della Madonna della Costa), posvečene leta 1334.

Danes desakralizirana in do nedavnega zaprta za javnost je ponovno zaživela s prenovo arhitekturnega biroja Caarpa iz Genove. Subtilna intervencija ohranja in poudarja diahrone sledi prostora ter z umestitvijo novega dodaja plast uporabne in prostorske izkušnje. Objekt iz nekdanjega sakralnega prostora spremeni v fleksibilen prireditveni prostor namenjen izvajanju lokalnih prireditev.

Najopaznejši element prenove je novo ustavljena sodobna interpretacija cerkvenega kora. Jeklena konstrukcija je ob obodni steni čelne fasade podprta s kubusoma iz mikroperforirane pločevine, ki s stopniščem in skritimi tehničnimi sistemi omogočata funkcionalno dopolnitev cerkvene ladje. Na nasprotni strani ustavljeni mezanin podpirata vitka stebra, HEA-profila, ki s krivino v kapitelnem delu vzpostavljata dialog z loki apsid in stranskih oltarjev.

Poseg v največji možni meri ohranja izrazito plastovito podobo notranjih sten prezbiterija in apside, kjer se mnogi nanosi ometa prepletajo s še ohranjenimi freskami. Upodobitve življenja Device je leta 1753 dal naslikati opat Alberto Scanio. Na njihovo paleto pastelnih barv se naslanja tudi izbira modre barve intervencije.

V celoti prenovljena so bila le tla, ki so bila v svoji izvorni obliki odstranjena že pred prenovo. Nov tlak iz temnega skrilavca ustvarja kontrast s sicer svetlo notranjostjo cerkve. Izbira temnega kamna poseg vpne v širši kontekst kraja, tla notranjosti poveže s temnim tlakom ulic ter prikliče asociacijo na izmenjujoče se plasti fasade cerkve Svetega Andreja, osrednje cerkve v kraju.

Preprosta intervencija omogoča jasno berljivost prvotnega volumna cerkve in njenih okrasnih elementov ter je poleg tega samostojen in jasno artikuliran člen, ki dopolnjuje palimpsest barv, oblik in materialov nekdanjega sakralnega prostora.

Z ustvarjeno možnostjo premikanja na drugačnih nivojih so obiskovalcu odstrti prej skriti pogledi. Naj bodo to detajli fresk, ki spremljajo premikanje po minimalističnem stopnišču ali šriok pogled skozi trolistno okno mezanina, ki spolzi čez strehe sosednjih hiš vse do morja.