Ta avto je popolnoma samosvoj, večinoma na dober način (#video)

Znamko Lynk & Co smo v Sloveniji spoznali lani z njenim sicer že kar veteranskim, a še vedno mladostnim priključnim hibridom 01. Zdaj je pripeljal še povsem električni »križanec« 02, ki bi za tukajšnje kupce utegnil biti še precej bolj zanimiv.

Priključni hibridi v Sloveniji nekako ne pritegnejo, zanimanja zanje še se precej manj kot za klasične baterijske modele. Pogosto obetajo, tudi 01 je bil nenazadnje zelo prijeten in tehnološko primerno dovršen, vendar se nazadnje najde preveč pomanjkljivosti, dotični ni izjema, cena pa je previsoka. Medtem cene električnih postajajo nekoliko bolj znosne, konkretno Lynk & Co 02 stane 36.990 z »osnovno« (že kar bogato) opremo Core ali 40.990 evrov z višjim nivojem More (Več). Cenovno je torej novinec nekje tam kot prejšnji model po občutnem znižanju, vendar s subvencijo pravzaprav še nižje.

Tudi precej drugačen je, po izgledu in karakterju. Ni klasičen SUV, ampak nekakšna povišana kupejevska kombilimuzina. Ohranili so izbuljene luči, ne tako izrazite spredaj, a še bolj poudarjene zadaj, v vsakem primeru kupec dobi tudi stekleno streho in skoraj zanesljivo prepoznavnost na cesti. Avto je dolg 4,46 m in notranja prostornost se zdi po prvih vtisih zavidljiva, a prtljažnik, podobno kot pri mnogih električnih, ne prepriča s količino litrov. Zadaj jih je 410 (326 nad osnovnim nivojem nastavljivega dna), spredaj pa 15, ki morda zadoščajo za pospravljanje polnilnega kabla. Škoda se mi zdi, da ni luknje za prevoz daljših predmetov, tudi vzdolžni strešni nosilci ne bi bili odveč.  

Počutje v tem avtu je drugačno podobno kot se zunanjost razlikuje od večine ostalih. Materiali, barve, oblike stikal in še česa so nekoliko samosvoji. Nekakšna kombinacija rahle prestižne pretencioznosti in dajanja vtisa, da imamo na dosegu roke igrače. Občutek ni napačen, a tudi ne izvrsten, zanimalo bi me, ali bi mi avto skozi uporabo zlezel pod kožo ali bi me ves čas nekaj motilo. Vsekakor je opozarjanja in »vlečenja« volana iz rok nekoliko preveč, temu bi se bilo treba privaditi in kaj izklapljati (žal se čisto vse vedno znova vklopi nazaj). Vožnjo bi najlažje opisal s suhoparnim – v redu. Ni zelo veliko povratnega odziva z volana, podvozje pa je nekoliko na trši strani, toda zdi se, da je avto iz mokrih ali poledenelih ovinkov bolj stabilen kot sorodni Volvo EX30. Za razliko od tega je vozniku na voljo zaslon spodobne velikosti, tudi osrednji je velik in tu vodoraven, ne pokončen. Kakšne fizične tipke boste iskali zaman, razen na volanu.

Moči je dovolj, 200 kW (272 KM), prenaša se na zadnji kolesni par. Morda nekoč pride štirikolesno gnana različica, morda tudi ne. Uradni podatek pravi, da 02 pospeši od 0 do 100 km/h v petih sekundah in pol, o čemer po preizkusu na testni vožnji nisem povsem prepričan. Baterija nudi 66 kWh kapacitete in ima klasično kemijo NCM. Dosega je po uradnih podatkih glede na velikost platišč 435 ali 445 km, v praksi bi raje računal na nekje med 350 in morda 400 km. Polnjenje z izmeničnim tokom lahko dosega moč 11 kW ali 22 kW, z enosmernim pa do 150 kW in menda traja pol ure od 10 do 80 odstotkov.

Nenavadna funkcionalnost tega avta je možnost, da ga daste v souporabo (za plačilo). Na armaturni plošči je pašček, ki ga potegnete, da se parkiran avto v aplikaciji predstavi, da je na voljo. Potem se lahko nekdo »prijavi« za uporabo, potrdi svoje »papirje« (vozniško dovoljenje, zavarovanje), lastnik potrdi njega, strežnik mu dodeli digitalni ključ za obdobje »najema« in se lahko vozi. Ne vem, ali bo ta sistem v Sloveniji imel kakšnega uporabnika, je pa vsekakor zanimiv.