Bundestag dal zeleno luč prostovoljnemu služenju vojaškega roka v Nemčiji

Nemški bundestag je danes v Berlinu potrdil zakonodajni predlog za prostovoljno služenje vojaškega roka s ciljem povečanja števila vojakov, zlasti v luči naraščajočih varnostnih groženj, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Številni mladi služenju vojaškega roka nasprotujejo, zato so za danes napovedani protesti v 90 nemških mestih.

Za zakon je glasovalo 323 poslancev, proti jih je bilo 272, eden pa vzdržan. Bundesrat, v katerem so predstavniki 16 nemških dežel, naj bi po poročanju dpa o zakonu glasoval še pred božičem.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je pred glasovanjem v bundestagu danes ponovno pozval k podpori zakona. Kot je dejal, se svoboda izražanja, svoboda demonstracij, svoboda vere in država “ne morejo zaščititi same”, ampak morajo to storiti ljudje, ki so pripravljeni zagovarjati te vrednote.

O novem sistemu vpoklica na služenje vojaškega roka, ki predvideva vsedržavni postopek registracije in cilje za povečanje števila vojakov, so se sredi novembra dogovorili konservativna unija krščanskih demokratov in Krščansko-socialno unije (CDU/CSU) ter socialdemokrati (SPD)

Od 1. januarja prihodnjega leta bodo vsi 18-letniki prejeli vprašalnik, ki bo ocenil njihovo motivacijo in primernost za služenje vojaškega roka. Izpolnjevanje vprašalnika bo obvezno za moške, za ženske bo prostovoljno. Hkrati se bo začelo obvezno vzorčenje za moške, rojene 1. januarja 2008 ali pozneje, in se bo postopoma razširilo na celoten letnik.

Služenje vojaškega roka naj bi trajalo najmanj šest mesecev, prostovoljci pa naj bi bili plačani najmanj 2.600 evrov bruto na mesec. Za tiste, ki bi služili v vojski več kot 12 mesecev, so predvidene dodatne spodbude.

Po sporu med krščanskimi demokrati in socialdemokrati zakonodaja zdaj predvideva, da bo bundestag odločal o obveznem služenju vojaškega roka, če ne bodo doseženi cilji za povečanje vojske.

Številni mladi Nemci prostovoljnemu služenju vojaškega roka bodisi nasprotujejo bodisi so skeptični. Po poročanju britanskega BBC naj bi zaradi nove zakonodaje danes potekali protesti mladih v 90 nemških mestih. Zgolj v Hamburgu na demonstracijah pričakujejo okoli 1500 mladih.

“Nočemo preživeti pol leta svojega življenja zaprti v vojašnice, kjer nas bodo urili v poslušnosti in ubijanju,” so zapisali organizatorji protestov na družbenih omrežjih. “Vojna ne ponuja nobenih možnosti za prihodnost in uničuje naše življenje,” so dodali.

Po uradnih podatkih, ki jih navaja dpa, je nemška vojska konec oktobra štela nekaj več kot 184.200 vojakov, med njimi dobrih 12.000 prostovoljcev. Vendar pa Nemčija po novih ciljih zveze Nato v primeru izrednih razmer potrebuje 460.000 vojakov, med njimi 260.000 pripadnikov v aktivni službi.

Obvezno služenje vojaškega roka so v Nemčiji začasno ukinili leta 2011, vendar ostaja zapisano v nemški ustavi. Ponovno ga je mogoče uvesti z navadno večino v bundestagu in stopi v veljavo, ko bundestag razglasi stanje obrambne grožnje.

Vse več držav po Evropi se sicer odloča za uvedbo različnih oblik služenja vojaškega roka, medtem ko številni politiki svarijo pred ruskimi grožnjami.

Francija bo od prihodnjega poletja postopoma uvedla sistem prostovoljnega služenja vojaškega roka, svoj program prostovoljnega služenja sta v zadnjem času med drugim razširili tudi Poljska in Danska.

Hrvaški sabor pa je oktobra potrdil spremembo zakona o obrambi in s tem znova uvedel obvezno služenje vojaškega roka, ki ga je lani ponovno uvedla Latvija, pred nekaj manj kot desetletjem pa tudi Švedska in Litva. Obvezno služenje v različnih oblikah je v veljavi tudi na Norveškem in Finskem, v Estoniji, Švici, Avstriji in Grčiji.