Kaj so nam zakuhali? Prihajajo nova opozorila o rekordnem primanjkljaju

Primanjkljaj slovenskega proračuna je letos, brez vštetih interventnih ukrepov, v 11 mesecih znašal približno milijardo evrov. V Fiskalnem svetu opozarjajo, da je predvideni decembrski primanjkljaj v višini 853 milijonov evrov med najvišjimi doslej.

“Enako kot Fiskalni svet je tudi Evropska komisija ocenila, da rast neto izdatkov v letošnjem letu bistveno presega rast, določeno s srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom. Podobna je ocena za leto 2026. Evropska komisija, tako kot Fiskalni svet, opozarja vlado, da se povečuje tveganje nespoštovanja dovoljene skupne rasti neto izdatkov v obdobju načrta. Vlado poziva k sprejemu ukrepov, ki bodo zagotovili skladnost fiskalne politike z načrtom in ohranili srednjeročno vzdržnost javnih financ,” vnovič opozarjajo v Fiskalnem svetu.

Kako izrazito visok primanjkljaj je v letošnjem letu ustvarila vlada Roberta Goloba, je jasno šele ob primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, ko je bil presežek zgolj v višini 61 milijonov evrov.

V letošnjem letu naj bi primanjkljaj znašal okoli 1,83 milijarde evrov, medtem ko je lansko leto dosegel 200 milijonov evrov.

Počasno polnjenje državne blagajne

Prihodki so letos, brez interventnih ukrepov, v prvih 11 mesecih znašali medletno višje za 2,8 odstotka, medtem ko je lansko leto v enakem obdobju rast znašala 7,5 odstotka. Fiskalni svet pojasnjuje, da je to posledica nižjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb. K skromni rasti prihodkov je prispevala tudi nižja rast mase bruto plač in s tem dohodnine od dohodka zaposlenih. Razlog za upočasnitev proračunskih prihodkov vidijo tudi v tem, da so bili letos dohodninski razredi usklajeni z inflacijo ter v nižjih prihodkih od dohodnine v dejavnosti, poroča STA. Nižji so bili tudi prihodki od trošarin, zlasti zaradi upada prodaje dizla in cigaret.

Na odhodkovni strani izpostavljajo nastale stroške dela, ki so bili na medletni ravni višji za desetino, zlasti zaradi začetka uvajanja novega plačnega sistema. “Pričakujemo, da se bo njihova rast decembra še dodatno okrepila zaradi izplačila zimskega regresa,” pišejo v Fiskalnem svetu.

K odhodkom so pomembno prispevale zmote zelenega prehoda. Kot pišejo, je k rasti le-teh pomembno prispeval transfer za izvajanje javne službe v linijskem prometu in nadomestilo Termoelektrarni Šoštanj. Za petino so se povišale tudi investicije. Približno četrtino vseh investicij so predstavljale investicije v obrambo, medtem ko so se investicije v železniško infrastrukturo povečale za tri odstotke.

Ž. K.