Borila se je za svobodo odločanja o svojem življenju in tudi smrti

»Ko boste brali te besede, mene ne bo več, ker sem odločila, da bom prenehala s trpljenjem,« se začenja poslovilno pismo Laure Santi, novinarke iz Perugie. Ta je v ponedeljek, ko si je doma sama vbrizgala smrtonosno učinkovino in tako postavila konec večletnim mukam zaradi multiple skleroze, postala deveta oseba v Italiji (in prva v Umbriji), ki je izkoristila pravico do samomora z zdravniško pomočjo. Za tako smrt se je morala aktivistka za pravico do svobodnega odločanja o končanju življenja dalj časa boriti. Od začetka njenega postopka za pridobitev zelene luči za samomor z zdravniško pomočjo so minila tri leta, v katerih je morala Santi prekoračiti marsikatero sodno oviro – dve ovadbi, dva opomina, eno nujno pritožbo in eno pritožbo proti javnemu zdravstvenemu podjetju.

Iz pisma Laure Santi veje lucidnost, odločnost in borbenost. V njem omenja neznosnost muke, v katero jo je prisilila degenerativna bolezen. »Razumite me: mislim, da je vsako življenje vredno tega, da živi, tudi v najbolj ekstremnih razmerah. A mi in samo mi smo tisti, ki moramo o tem odločati,« je zapisala Laura Santi. Poslovilni zapis je sklenila s kritično noto – očitki Vatikanu zaradi vmešavanja in politiki zaradi nesposobnosti, saj v šestih letih, odkar se je o prostovoljnem končanju življenja izreklo ustavno sodišče, ni bila sposobna, da bi zakonsko uredila to področje.

Več v jutrišnjem Primorskem dnevniku