Bo “nikogaršnji hlapec” Kocjan postal podpredsednik KPK?

V iztekajočih se mesecih Golobove vlade se kar vrstijo kadrovske zadeve. Tokrat je v teku iskanje novega vodstva KPK, na mestu podpredsednika komisije pa bi se prav lahko znašel še novinar – Aleš Kocjan, samodeklarirani skrajni levičar.

Predsednica republike je včeraj na svoji spletni strani objavila poročilo kandidacijske komisije, ki je vodila postopek za izbiro primernih kandidatov za predsednika in namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Poročilo si lahko ogledate – TUKAJ.

Kandidacijska komisija je ugotovila, da sta za mesto predsednika komisije primerna dva kandidata: dosedanji predsednik komisije Robert Šumi in vodja službe za operativo KPK Katja Mihelič Sušnik.

Za mesto namestnika predsednika komisije pa je kandidacijska komisija prepoznala mag. Aleša Kocjana. Pogoje so sicer izpolnjevali še dr. Peter Dular, Vinko Letnar, dr. Peter Premrl in mag. Ivijan R. Rojko.

Vir: KPK

Mimogrede, kandidacijsko komisijo sestavlja pet predstavnikov, ki jih, vsakega po enega, imenujejo naslednje institucije: vlada, državni zbor, neprofitne organizacije zasebnega sektorja s področja preprečevanja korupcije, sodni svet in uradniški svet.

Sedaj pa seveda ključno vprašanje: kdo je Aleš Kocjan? Za začetek, novinar na Radiu Prvi, ki v javnosti ne skriva svojih stališč. Na družbenem omrežju X redno deli vsebine, ki bi jih bilo mogoče uvrstiti na skrajno levi del političnega spektra. Zdi se, da se navdušuje nad skrajno Franceso Albanese, pogosto deli prispevke novinarja Esiha iz Dela. Iz njegovega dela je mogoče z gotovostjo sklepati, da je naklonjen tranzicijski levici. Če ne bi bil, se ne bi znašel na seznamu možnih kandidatov.

Prav tako ga zlahka uvrstimo v kliko aktivističnih novinarjev RTV, ki so se v preteklih letih skušali v javnosti neuspešno profilirati kot neodvisni in nepristranski novinarji, ki se borijo za obstoj javne RTV, v resnici pa so sami sebe razgalili kot orodje v rokah vlade Roberta Goloba, katere ključni cilj na medijskem področju je bila uzurpacija javnega medija.

Nekdanji minister in poslanec Vinko Gorenak ga je pred leti zaradi njegovega pristranskega pisanja označil za »pisuna«. Več – TUKAJ. V preteklosti se je znašel pred novinarskim častnim razsodiščem, a ga je to opralo krivde. Stranka SDS ga je v preteklosti obtožila zavajanja v svojih pisanjih, saj naj bi sam presodil njihovo stališče in ga zapisal kot dejstvo, stranki pa novinarskega vprašanja sploh ni poslal. Več – TUKAJ.

“Nikogaršnji hlapci” pred RTV (Foto: Bobo)

Novinarjevo politično opredelitev je na družbenem omrežju komentiral politolog in profesor Miro Haček: “Novinar Aleš Kocjan se je v nekaj letih (so)vodenja podcasta Umetnost možnega jasno politično opredelil na (skrajno) levo stran političnega prostora. Njegovo potencialno imenovanje v KPK bo pomenilo zgolj naslednji (zadnji?) žebelj v krsto te institucije. #našizem”

“Seveda, nikogaršnji hlapci so vedno najbolj primerni. Praprotnik se je zelo izkazal. Kocjan na KPK in Zgaga na FURS, to bo veselica odtekanja informacij izbranih tarč v posvečene ‘medije’. Mogoče bi dali še Vesno Vuković za GDPR na UKC, če je še v kakšni kartoteki kaj uporabnega,” pa je komentiral spletni uporabnik z nadimkom Svoboda.

Primer Praprotnik in Zgaga
Podoben primer smo v preteklosti že imeli. Nekdanji novinar Rok Praprotnik je bil eden ključnih novinarjev, ki so v aferi Patria preganjali predsednika SDS Janeza Janšo. Za svoje delo je bil nagrajen z imenovanjem na mesto podpredsednika KPK, katere vodenje je takrat prevzel Goran Klemenčič, nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu, nato “neodvisni” razsodnik na KPK, kasneje pa še notranji minister. Rok Praprotnik pa je po protestnem odstopu iz KPK našel varen pristan na Novi Ljubljanski banki kot direktor centra za skladnost poslovanja.

Bolj aktualen primer dokončnega prehoda iz novinarskih vrst v varen pristan državnih služb pa je seveda primer Zgaga, ki je v imenu tranzicijske levice v medijih bojeval marsikatero bitko, dokler ni dokončno razkril svojih barv po zadnjih državnozborskih volitvah, ko se je odločil kandidirati na listi SD, nato pa se je po volitvah zaposlil na pravosodnem ministrstvu. Po kratkem izletu nazaj v novinarske vode se je pred kratkim zaposlil na Finančni upravi RS.

Ž. K.