Bi moral Marjan Pogačnik, ki je “reševal” Jankoviće, kazensko odgovarjati?

Razrešitev nekdanjega predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika ni bila zgolj logična disciplinska sankcija, temveč nujen, a po mnenju nekdanjega ustavnega in vrhovnega sodnika Jana Zobca tudi nezadosten odgovor pravne države na ravnanja, ki kažejo na resen sum zlorabe položaja. Ključno opozorilo, ki ga Zobec izpostavlja in ki bistveno presega razpravo o kršitvah sodnega reda, je vprašanje kazenske odgovornosti. Po njegovih besedah so bile kršitve takšne narave, da bi morale zanimati ne le Sodni svet, temveč tudi tožilstvo, saj gre pri nezakonitem poseganju v že odločene zadeve in premestitvah sodnikov za možen sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.

Oddaja Tarča, ki je obravnavala poslovne in sodne primere, povezane z Zoranom Jankovićem, je ponovno odprla vprašanje delovanja ljubljanskega okrožnega sodišča v času Pogačnikovega vodenja. V ospredju je bil predvsem primer domnevne poslovne goljufije Damijana Jankovića, ki je na sodišču dokončno padel, čeprav sprva ni kazalo tako. Prvotni zunajobravnavni senat je namreč pritožbo obrambe zoper uvedbo sodne preiskave zavrnil. Odločitev je bila sprejeta in izglasovana, sklep pa je bil tik pred podpisom, ko je prišlo do nenadne premestitve sodnice poročevalke.

Spomnimo, da so sodnico z Okrožnega sodišča v Ljubljani razporedili na Okrajno sodišče v Kamniku, uradno zaradi dalj časa trajajoče odsotnosti, čeprav dokumentacija in kasnejše ugotovitve Sodnega sveta kažejo, da za tak poseg niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Zadevo je nato prevzel drug senat, ki je odločil povsem nasprotno: pritožbi obrambe Jankovičevega sina je ugodil in sodno preiskavo ustavil. Tudi preiskovalna sodnica je bila ob tem v dvomih, katera odločitev sploh velja, kar je razvidno iz dokumenta, v katerem je vodjo kazenskega oddelka izrecno vprašala, katera odločitev je pravno veljavna (več tukaj).

Podlaga za kazenski pregon?
Po njegovih besedah je ključno, da je šlo za zadevo, o kateri je bilo že odločeno: “In to že odločena zadeva, le še sklep ni bil zapisan, bil pa je že sprejet in izglasovan. Sodnik oziroma senat komur je bila ta zadeva dodeljena je odločil drugače – v korist sina Zorana Jankovića. To je dosti hujša hujša kršitev, ki bi lahko in bi tudi morala zanimati ne le sodni svet ampak tudi tožilstvo.”

Vprašanje, ali gre v primeru Pogačnika lahko tudi za kazensko odgovornost, Zobec poudari domnevo nedolžnosti, vendar dodajal: “Ja lahko gre za kazensko odgovornost. Ali je v tem primeru šlo ne morem reči, ker velja domneva nedolžnosti. Lahko pa rečem, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje.”

Foto: Polona Avanzo

Kaj čaka tožilstvo?
Po Zobčevem mnenju bi moralo tožilstvo ukrepati že na podlagi javno dostopnih informacij. Zakon o kazenskem postopku namreč nalaga tožilcem dolžnost ukrepanja, ko pride do glasu o sumu kaznivega dejanja. Ta glas je bil po njegovih besedah jasno in večkrat slišan – v medijih, v ugotovitvah Sodnega sveta in v sodnih dokumentih. “Tožilstvo o tem že ve. Če pišejo mediji o tem, mora tožilstvo reagirati (ker tako pravi zakon o kazenskem postopku), če pride do njega glas o kaznivem dejanju. Ta glas je že prišel v medijih in na spletnih straneh sodnega sveta, ko so ugotovili, da je bila sodnica nezakonito premeščena. Naj ukrepa kot mora”.

Društvo sodnikov porotnikov opozarja na nepravilnosti
Zobec je izrazito pesimističen glede epiloga. “Moralo bi že priti do zaključka oziroma do epiloga. In če ni že prišlo, dvomim, da bo tudi v prihodnje, saj se ni nič spremenilo. Oblast je ista, ljudje na teh položajih so isti”. Spomnimo sicer, da so na nepravilnosti opozorili tudi sodniki porotniki, ki so pozvali pristojne organe k sprožitvi uradnih postopkov zaradi suma zlorabe položaja in kršitev načel nepristranskosti.

Po mnenju Zobca bi bile potrebne bistveno širše spremembe: “Zato, da pride do epiloga, bi se moralo priti do spremembe še mariskaj drugje, na policiji, na tožilstvu in v številnih drugih institucijah. Ker pa ne prihaja do sprememb, poglejmo samo Ustavno sodišče, nisem optimist.”

Selektivno ukrepanje policije in tožilstva
Zobec je še poudaril, da v “pravni državi tožilec ukrepa in ne selektivno. A  pri nas institucije žal ne delujejo. Kot vidimo tožilstvo in policija delujejo selektivno.” Vprašanje selektivnega delovanja institucij se dodatno odpira ob pogledu na druge sodne postopke zoper Zorana Jankovića. Od osmih kazenskih zadev sta trenutno odprti dve, ostale so se končale v njegovo korist. Posebno pozornost je vzbudilo dejstvo, da je ena sodnica prejela kar štiri zadeve Janković, kar je sodišče sicer pojasnjevalo z dodeljevanjem po vrstnem redu, a dvomi v naključnost takšnih razporeditev ostajajo. Zobec odkrito pravi, da v takšna naključja ne verjame in da se na tem sodišču izrisuje vzorec, ki spodkopava zaupanje v institut zakonitega sodnika.

“Pravna država v Sloveniji je v popolnem razsulu”
Po njegovem mnenju to kaže na globlji problem: “Vse povedano kaže na to, da je velik problem zakoniti sodnik – na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer so v glavnem te zadeve Janković. Izrisal se je vzorec, kako ima on tako rekoč eno sodnico, kjer serijsko zmaguje in potem govori, da on sodiščem zaupa, hkrati pa na hrvaški televiziji pravi, kako ne bo nikoli obsojen, ker je nasprotnik Janeza Janše.” Ko se vse to sešteje, Zobec poda izjemno ostro diagnozo stanja: “Ko se vse to sešteje, se vidi, da je pravna država v Sloveniji v popolnem razsulu. V razsulu tam, kjer bi morala najbolj delovati – pravosodje. Katastrofa, drugega ne morem reči”.

In zaključi z oceno, ki daleč presega posamični primer: “Vsi so tiho, zgodi pa se nič. Jankoviću so odprti vsi komunikacijski kanali in lahko se dobiva v lokalu enega od narkomafijskih šefov, ki je bil pravnomočno obsojen in ki bi moral biti obsojen na višjo kazen, spet zaradi zelo sumljivih okoliščinah.”

Foto: Nova24TV

“Bojim se, da Slovenijo obvladuje narkomafija”, je zaključil Zobec.

Sara Kovač