Betina je kraj na otoku Murterju, kjer les še vedno pluje

Na vzhodni obali otoka Murter se nahaja Betina, slikovito ribiško in ladjedelniško naselje, ki se zdi, kot da bi obstajalo izven časa. V zalivu, zaščitenem pred vsemi vetrovi, pod gosto razvejanimi vejami stoletnih fig in oljk, stoji kraj, kjer tradicija ni le spomin, temveč še vedno živi vsak dan.

Betina s svojo ohranjeno kamnito arhitekturo, ozkimi uličicami in izjemno lego velja za enega najlepših mestec na celotnem Jadranu. A tisto, kar jo najbolj razlikuje od ostalih turističnih točk, je les – natančneje: ladje iz lesa, ki jih tukaj še vedno izdelujejo po starodavnih postopkih. V Betini les ni le gradbeni material. Je dediščina, ponos in simbol pripadnosti morju.

Iz ust do pristanišča – pomen imena in lega

Ime Betina naj bi po nekaterih razlagah izhajalo iz keltske besede bet, kar naj bi pomenilo »usta«. Betinski zaliv namreč na zemljevidu resnično spominja na odprta usta, kar se ujema tudi z njeno vlogo skozi zgodovino – bila je naravno zatočišče in vhod v osrčje šibenskega arhipelaga. Domačini so Betino imenovali tudi »usta šibenskega kraja«.

Takšna lega ni pomenila le varnega zavetja pred burjo ali jugom, temveč tudi dostop do rodovitnega polja Poje, ki se razprostira zaledno. Tamkajšnje podtalne vode so omogočile nastanek številnih vodnjakov, ki so domačine dolga stoletja oskrbovali s pitno vodo. Redkost, ki je v teh kamnitih kraških pokrajinah izjemno dragocena.

Zgodovina, ki se še vedno piše

Čeprav je Betina danes znana predvsem po ladjedelništvu, je njena zgodovina bistveno daljša. Naselili so jo že Iliri, pozneje pa Rimljani, kar dokazujejo ostanki nekdanjega naselja Colentum, med današnjo Betino in mestom Murter. Arheologi so tam odkrili temelje vil, ostanke mozaikov, amfore in druge predmete, ki pričajo o živahnem življenju ob obali pred skoraj dvema tisočletjema.

A če Colentum danes mirno spijo pod oljkami in kamni, v Betini nekaj drugega še vedno brni in diši – ladjedelnice.

Središče jadranskega lesenega ladjedelništva

Leta 1740 je bila v Betini uradno zabeležena prva ladjedelnica. Od takrat do danes se je kraj uveljavil kot nesporni center lesenega ladjedelništva na Jadranu. V preteklosti je delovalo kar 27 manjših ladjedelnic in 5 kovačij. Danes jih je manj, a mojstrstvo ni izginilo – le bolj cenjeno je postalo.

Vsaka ladja, izdelana v Betini, je unikat. Začne se z lesom – ne vsak kos je primeren. Graditelji ladij skrbno izbirajo posamezne dele lesa za vsak sestavni del plovila. Hrast za kobilico, bor za rebra, brin za manjše elemente. Ta pristop zahteva znanje, izkušnje in spoštovanje materiala.

Najbolj znana betinska ladja je gajeta – tradicionalna ribiška barka z jadri, ki je prilagojena mirnim, a nepredvidljivim razmeram severnega Jadrana. Še danes jo uporabljajo ribiči in ljubitelji morja.

Betina, stara ladja, gajeta

Mala šola ladjedelništva – znanje, ki se prenaša naprej

Betina ni le kraj, kjer se ladje še vedno gradijo. Je tudi kraj, kjer se znanje prenaša na naslednje rodove. Ena od najlepših pobud zadnjih let je Mala šola ladjedelništva, ki jo organizira Turistična skupnost Betina v sodelovanju z Muzejem betinskega ladjedelništva.

Otroci, domači in tuji, se tam učijo, kako sestaviti maketo tradicionalne betinske gajete, spoznajo osnovne postopke obdelave lesa, razumejo pomen orodja in sodelovanja. Nič ne poteka digitalno ali avtomatizirano. Vsak korak je otipljiv. In prav v tem je čar.

Zamisel za šolo ni le izobraževalna – je kulturna. Gre za poskus ohranjanja obrti, ki jo ogrožata sodobna proizvodnja in masovni turizem. S tem projektom Betina ne ohranja le svoje preteklosti, temveč gradi most v prihodnost.

Danes se tu ne le gradi, temveč tudi živi

Sprehodi po Betini danes razkrivajo več kot le razglednice stare Dalmacije. Na novem trgu, med starimi kamnitimi hišami, domačini posedajo v senci murv, otroci se igrajo s školjkami, v ozadju pa odzvanja ritmično trkanje kladiva na les. Riva je urejena, a ne sterilna. Pristanišče je polno lesenih ladij, ki so še vedno v uporabi – za ribolov, prevoz ali veselje na morju.

Turizem je prisoten, a ni prevladujoč. Betina ostaja živa skupnost, ki spoštuje svoj prostor in zgodbo. Morda prav zato deluje tako pristno.

Pozabite na Hvar in Dubrovnik: Betina je novi biser Jadrana

Objava Betina je kraj na otoku Murterju, kjer les še vedno pluje se je pojavila na Vse za moj dan.