V teh državah pridelajo največ jagod v Evropi. Kje smo Slovenci?

Vsako pomlad vrtovi zacvetijo v rdečem. Na vrtnih gredicah se bohotijo sladke domače jagode, na tržnicah se pojavi prvi domači pridelek, vonj po zgodnjem poletju pa privablja tudi tiste, ki jagod sicer ne jedo pogosto. Toda pogled na prodajne police večjih trgovskih centrov razkrije drugačno sliko – tam kraljujejo jagode s poreklom iz Španije, Italije ali celo Maroka.

Jagode v vrtovih, jagode v trgovinah. A zgodba ni enaka

Slovenija je že od nekdaj znana po domačem sadju – jabolka, češnje, breskve in jagode so sestavni del prehranske kulture. Vendar pa uradni podatki razkrivajo, da pridelava jagod v Sloveniji ostaja na zelo nizki ravni. Leta 2022 smo pridelali zgolj 2,31 tisoč ton jagod, kar nas uvršča na rep lestvice evropskih držav.

Sladke jagode

Evropska proizvodnja: jasni zmagovalci in počasni sledilci

Španija je jagodni imperij Evrope

Po podatkih Eurostata je Španija absolutna zmagovalka med evropskimi državami. Leta 2022 so tam pridelali 325,88 tisoč ton jagod, kar pomeni, da proizvedejo kar 140-krat več jagod kot Slovenija. Španski uspeh temelji na ogromnih nasadih v regiji Huelva, kjer milo podnebje omogoča obiranje že konec zime. Država svojo prednost še nadgrajuje z učinkovitim sistemom izvoza v druge članice EU.

Poljska je tih favorit iz vzhoda

Na drugem mestu je presenetljivo Poljska, ki je leta 2022 pridelala 199,4 tisoč ton jagod. Čeprav ni znana kot toploljubna dežela, ima Poljska razvito lokalno povpraševanje, močno predelovalno industrijo in izredno organizirane kmetijske zadruge, ki znajo tržiti tudi manjše pridelovalce.

Slovenija? Jagode zelo redko kot panoga

Slovenija že vrsto let ostaja na ravni približno dveh tisoč ton letno, kar kaže na to, da je večina pridelave usmerjena v lastno rabo ali lokalno prodajo. Profesionalnih nasadov je malo, večji kmetje pa se pogosto raje odločajo za maline, borovnice ali jabolka, saj te panoge nudijo višjo dodano vrednost.

Zakaj se Slovenija ne odloči za večjo pridelavo?

Visoki stroški in zahteven pridelek

Jagode so zahtevne za pridelavo – potrebujejo zaščito pred zmrzaljo, občutljive so na dež in točo, poleg tega pa zahtevajo veliko ročnega dela. V državah z nižjimi stroški dela in daljšo sezono lahko kmetje hitreje pokrijejo začetne stroške.

Težave z delovno silo

Slovenski sadjarji pogosto poudarjajo, da ni dovolj sezonskih delavcev, da bi razširili pridelavo. Tudi plačilo je pogosto prenizko, da bi pritegnili domačo delovno silo, medtem ko je uvoz delavcev administrativno zapleten.

Pomanjkanje dolgoročnih spodbud

Državna politika subvencij in razvojnih spodbud ni osredotočena na razvoj jagodičevja kot strateške panoge. Večina kmetij sadi jagode zaradi tradicije ali kot dodatek k drugi pridelavi, redko pa kot temeljno gospodarsko dejavnost.

Pridelava jagod v Sloveniji

Slovenska kakovost ima potencial

Lokalne sorte in svežina

Slovenske jagode imajo pogosto boljši okus kot uvožene, saj do potrošnika pridejo v nekaj urah po obiranju. Medtem ko uvožene jagode preživijo več dni v transportu in hladilnicah, lokalne jagode ohranijo svojo naravno aromo, svežino in sočnost.

Jagodni turizem

V zadnjih letih se pojavlja trend, da kmetije odpirajo vrata obiskovalcem, ki lahko jagode nabirajo sami. To ustvarja edinstveno izkušnjo in omogoča višjo prodajno ceno, hkrati pa krepi vez med potrošnikom in pridelovalcem.

Je prihodnost v samooskrbi?

Urban vrtovi in visoke grede

Vse več Slovencev se odloča za gojenje jagod na balkonih, terasah ali v visokih gredah. Sadike so dostopne, prostor ni velika ovira, zalivanje je enostavno – pridelek pa razveseli družino že konec maja. Takšna oblika samooskrbe lahko nekoliko ublaži odvisnost od uvoženih jagod, čeprav seveda ne nadomesti komercialne pridelave.

Izobraževanje in povezovanje

Da bi se jagodni sektor v Sloveniji razvil, bi bilo treba povezati male pridelovalce, omogočiti skupne nastope na trgu, razviti nove sorte, prilagojene podnebnim razmeram, ter krepiti zavedanje potrošnikov o pomenu lokalne hrane.

Kaj pomenijo številke?

Če si pogledamo uradne podatke za EU:

Država202020212022

Španija	272,55	360,57	325,88
Poljska	157,60	162,90	199,40
Nemčija	152,18	130,63	133,14
Italija	121,79	117,63	100,68
Hrvaška	2,63	1,96	3,20
Slovenija	2,02	2,02	2,31

Jasno je, da večina uvoženih jagod prihaja iz držav, ki svojo pridelavo merijo v sto tisočih ton. Slovenija v primerjavi s tem nastopa zgolj kot nišna proizvajalka.

Kaj lahko naredi potrošnik?

Podpora lokalnemu pridelovalcu

Namesto da segamo po jagodah v plastični embalaži z etiketo “Huelva”, lahko poiščemo lokalno kmetijo, ki nudi sveže obrane jagode. Cena je morda nekoliko višja, a okus in podpora lokalnemu gospodarstvu tehtata več.

Izven sezone ne kupuj

Jagode so sezonsko sadje. Njihova prisotnost na policah decembra ne pomeni kakovosti – pomeni le dolge poti, umetno dozorevanje in nižjo hranilno vrednost. S spoštovanjem do sezonskosti krepimo ekološko odgovorno prehranjevanje.

Slovenska jagoda še ni rekla zadnje besede

Čeprav uradne številke kažejo, da je Slovenija daleč za evropskimi pridelovalnimi velesilami, se v ozadju skriva nekaj drugega – kakovost, tradicija in ljubezen do domačega. Jagoda pri nas ni le sadež, temveč del kulturnega in družinskega utripa, del zgodnjepoletnih spominov in vrtnih pogovorov.

Za prihodnost jagod v Sloveniji bo ključna povezava – med kmetijsko politiko, lokalnimi skupnostmi in osveščenimi potrošniki. Čeprav nikoli ne bomo jagodni imperij, lahko postanemo tisto, kar najbolj šteje: država z najboljšim okusom.

Koliko jagod pridelamo v Sloveniji in v kateri regiji jih zraste največ?

Objava V teh državah pridelajo največ jagod v Evropi. Kje smo Slovenci? se je pojavila na Vse za moj dan.