Beseda, ki jo ob koncu leta pogosto slišimo – a je njen pravi pomen drugačen, kot mislimo

Zaljubljeni par

Ob koncu leta se v pogovorih, medijih in osebnih zapiskih pojavi beseda, ki zveni odločno, skoraj obredno. Izgovarjamo jo z občutkom novega začetka, pogosto v množini, včasih celo z rahlim pritiskom. Govorimo o zaobljubi. Uporabljamo jo kot sinonim za načrt, željo ali obljubo sebi. A njen pravi pomen je precej bolj zahteven, kot se zdi na prvi pogled.

Beseda, ki zveni lažje, kot je v resnici

V sodobni rabi zaobljuba pogosto pomeni nekaj, kar bi radi spremenili. Več gibanja, manj sladkorja, več časa zase. Izrečemo jo mimogrede, v pogovoru ali v mislih, kot da gre za prijazen predlog samemu sebi.

Razlika med željo in zaobljubo

Želja je odprta. Dopušča odstopanja, prilagoditve in tišino. Zaobljuba pa ima v jeziku drugačno težo. Ne opisuje le namena, temveč zavezo. V sebi nosi element resnosti in odgovornosti, ki ga danes pogosto spregledamo.

Izvor in prvotni pomen

Beseda izhaja iz glagola zaobljubiti se, kar pomeni dati obljubo, ki presega vsakdanje dogovore. V starejši rabi je bila zaobljuba povezana z javno izrečenim sklepom ali celo z verskim kontekstom.

Obljuba, ki ni bila mišljena zasebno

Zaobljube niso bile nekaj, kar bi človek izrekel mimogrede. Pomenile so odločitev, ki je imela posledice in priče. Prav zato so bile redke. Beseda je nosila težo trajnosti, ne zgolj začetnega navdiha.

Zakaj se je pomen sčasoma zmehčal?

Z leti se je raba prenesla v bolj oseben prostor. Zaobljube so postale tihe, zasebne in pogojne. Jezik se je prilagodil tempu življenja, pomen pa se je razrahljal.

To so najpogostejše novoletne zaobljube Slovencev

Zakaj jo ob koncu leta uporabljamo skoraj avtomatsko?

Prelom leta ustvarja občutek praznega lista. Beseda zaobljuba se ponuja sama od sebe, ker daje vtis strukture in novega reda. Zaobljuba zveni močnejše kot odločitev. Ustvari občutek, da smo naredili nekaj pomembnega, že s tem, da smo jo izrekli. Prav tu se pojavi razlika med pomenom in rabo. Beseda opravi delo namesto dejanja.

Zakaj se zaobljube pogosto ne uresničijo?

Težava ni v pomanjkanju volje, temveč v neskladju med pomenom besede in načinom, kako jo uporabljamo. Če zaobljubo razumemo kot lahkotno željo, jo bo vsakdan hitro povozil. Če pa bi jo jemali v njenem izvirnem pomenu, bi jo izrekli redkeje. A morda tudi bolj premišljeno.

Beseda kot ogledalo časa

Zaobljuba danes pove več o naši potrebi po občutku novega začetka kot o resnični zavezi. Prav zato je ob koncu leta tako pogosta.

Ali bi jo morali uporabljati drugače?

Morda ne gre za to, da bi se ji odpovedali. Bolj smiselno je, da se zavedamo, kaj beseda v resnici pomeni. Včasih je tiha odločitev brez velike besede bolj trdna kot najlepša zaobljuba.

Več gibanja in bolj zdrava prehrana: Zaobljube, ki spreminjajo življenja

Novoletne zaobljube, ki jih Slovenci opustimo že v prvih dneh januarja

Objava Beseda, ki jo ob koncu leta pogosto slišimo – a je njen pravi pomen drugačen, kot mislimo se je pojavila na Vse za moj dan.