Beneški arhitekturni bienale 2025: Med plastmi zemlje in plastmi pomena

Letos smo se člani uredništva Outsiderja z izjemnim veseljem udeležili Beneškega arhitekturnega bienala. Veselje ni bilo zgolj obiskovalno: v marcu in aprilu smo kot ekipa sodelovali pri gradnji kar dveh nacionalnih paviljonov – za Združene arabske emirate in za Kosovo. Oba projekta sta bila edinstvena v svoji vsebini, postopkih in materialnosti, a ju povezuje raba zemlje kot gradbenega in pripovednega medija.

ZAE: Ozelenevanje puščave

Paviljon Združenih arabskih emiratov, ki ga je kurirala Azza Aboualam, se naslanja na temo pridelave hrane v pogojih skrajne sušnosti in prehranske negotovosti. Razstava z naslovom Pressure Cooker raziskuje, kako je mogoče s kombinacijo tradicionalnega znanja in sodobne tehnologije ustvarjati trajnostne prehranske sisteme tudi v puščavi. Postavili smo tri prostorske volumne – največji meri kar osem metrov – ki tvorijo fizično osnovo razstave. Uporabljeni materiali, postopki in sama zgodba poudarjajo ključno vprašanje: kako nas arhitektura lahko nahrani?

Kosovo: Globine zemlje

Kosovski paviljon z naslovom Lulebora nuk çel më kuratorice Erze Dinarame se poglablja – dobesedno – v zemeljske plasti. Prek prostorskega prereza zemlje, od plitvega humusa do globokih, mineralnih slojev, se odpira razmislek o tem, katere plasti so primerne za gradnjo in katere za obdelavo. Paviljon ni le analiza geoloških horizontov, temveč tudi refleksija o agrikulturi v dobi podnebnih sprememb. Zemlja postane merilo, učitelj in gradnik obenem.

Intelligens: Naravna, umetna, kolektivna

Kurator celotnega bienala je italijanski arhitekt Carlo Ratti. Temo Intelligens. Natural. Artificial. Collective. razume kot poziv k sobivanju različnih vrst inteligenc – od biološke in tehnološke do skupnostne. Uvodna instalacija ob vhodu v Arsenale postavlja obiskovalca v zadušljivo okolje klimatizacijskih naprav, ki sicer hladijo prostore, a obenem segrevajo planet. Ta neposreden fizični občutek deluje kot odličen uvod v razstavo, ki se skozi številne detajle in projekte ukvarja z vprašanjem, kako graditi, ne da bi obenem uničevali.

Giardini: Poglavja o ponovni rabi in materialnosti

Med nacionalnimi paviljoni v Giardinijih izstopajo:

• Španija, s poudarkom na ravnovesjih med delom, obnovo, ponovno uporabo in arhitekturo, preizprašuje vrednote prenove.

• Avstralija predstavi mogočno strukturo iz zbite zemlje, ki jo je zasnovala prva avtohtona kuratorska skupina. Osredotoča se na pomen doma in avtohtonega znanja pri oblikovanju trajnostne arhitekture.

• Danska spremeni svoj paviljon v odprto gradbišče prenove, kjer primerjajo izvorne in prihodnje materiale ter tako promovirajo krožno gradnjo.

• Belgija razvije paviljon kot živi biotop – vrt, v katerem se merijo energetske in kemične izmenjave, s tem pa povzdiguje biološke procese kot ključen arhitekturni element.

• Srbija prikaže moč tkanja: spuščeno tkano platno z minimalnimi sredstvi ustvari izjemen prostorski učinek, ki je obenem sodoben in zakoreninjen v tradiciji.

• Združeno kraljestvo stavi na igrivo fasado, prekrito z glinenimi kroglicami, ki se odzivajo na dotik in gibanje, s čimer ustvarja presenetljivo fizično izkušnjo.

• ZDA pa prepričajo s subtilno in sodobno interpretacijo »verande« kot arhitekturnega, kulturnega in družbenega prostora, ki ponuja refleksijo o skupnosti, domačnosti in vmesnosti.

Meje arhitekture in umetnosti

Z vsako dvorano, vsakim paviljonom, vsakim manifestom se je ponovno postavljalo vprašanje: kaj je vloga arhitekture danes? Številni paviljoni se zatekajo v prekompleksna sporočila, ki jih artikulirajo na pol poti med umetnostjo in arhitekturo. V določenih primerih ta zabrisana meja deluje provokativno in navdihujoče, v večini pa ostane pri formalističnem, akademskem kiču.

“God save the architecture”

Na izhodu iz Giardinov pa nas je pričakal še zadnji razstavni eksponat – ali bolje rečeno, njegova parodija. Italijanski umetnik in samooklicani “varuh smisla” Carmine Caputo di Roccanova je stal s kartonom, na katerem je pisalo »God save the architecture«. Brez institucije, brez razlage, brez ironije – ali pa prav z njo.

Obisk Beneškega arhitekturnega bienala 2025 nas je spomnil na temeljna vprašanja: kako in zakaj gradimo? Za koga? In s čim? Kot uredništvo Outsiderja smo ponosni, da smo lahko sodelovali pri oblikovanju odgovorov – ne le z opazovanjem, temveč z gradnjo.

Poročilo uredništva Outsiderja