Filmska priredba avtobiografskega romana Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj je eden tistih redkih slovenskih filmov, po katerem gledalec ni le ganjen, temveč pretresen, na njegovem obrazu pa je še vedno zasidran nasmeh, ki sega od ušesa do ušesa. In tega ne doseže s pretiranimi čustvenimi poudarki, temveč ... iskrenostjo. Surovo iskrenostjo. To je film, ki se zaveda svoje teže – in je zato ne olepšuje.